Brotherjev novi DCP-J925DW se trudi iti v korak s časom. Podobno, kot so se v HPju s svojim tiskalnikom Envy malo bolj potrudili pri oblikovanju, se trudi tudi Brother. A tu je vse skupaj ostalo le pri lepem vzorcu na zgornji strani svetleče črne plastike, drugače pa je tiskalnik povsem tipičen predstavnik večopravilnih brizgalnih naprav.
Sodobni bivalni prostori narekujejo nove smernice v opremljanju s stenskim dekorjem. Usluge trajnejši klasični popestritvi doma ne dela niti hiter tempo življenja niti kakovostni digitalni fotoaparati z zajemom posnetkov visokih ločljivosti. Zakaj bi torej pol življenja gledali enako tihožitje, spremembe pa doživljali le ob obračanju koledarskih listov, ko pa si lahko nove in nove fotografije velikih mer natisnemo sami?
Grafične kartice so poleg mobilnih telefonov najhitreje razvijajoči se izdelki na trgu IKT, saj novo generacijo ugledamo praktično na pol leta ali celo hitreje. Sezono lova na grafične rekorde letos odpira AMD, ki želi z novimi Radeoni prevzeti naslov najhitrejše enoprocesorske grafične kartice. Modelu Radeon HD7970 to dejansko tudi uspeva.
V svetu prenosnih projektorjev se dogajajo tektonski premiki. Za večino je zaslužna tehnologija LED sijalk, ki zamenjujejo močne žarnice. Tako lahko dosežejo spodobno svetilnost tudi pri prenosnih projektorjih, ki se v zadnji generaciji že prav zgledno upirajo motnjam dnevne svetlobe. Optoma pa je v svoj prenosni projektor ML500 vgradila še funkcionalnosti računalnika in medijskega predvajalnika, zato ta velja za pravega večopravilneža, ki lahko za vse poskrbi kar sam.
Danes so praktično vsi mobilni telefoni izdelani na Daljnem vzhodu, največkrat na Kitajskem. Počasi pa se prebujajo tudi kitajska podjetja z lastnimi znamkami, pri nas je taka znamka Huawei, njihov najnovejši in najzmogljivejši model pa se je znašel v našem laboratoriju.
Zaradi naprednih mobilnih omrežij smo vajeni, da imamo dostop do spleta praktično povsod. Kljub temu se kdaj pa kdaj pokažejo težave, ko bi radi spravili v splet še kaj več kot le en telefon ali en računalnik. D-Link ponuja novo žepno napravo, ki v sebi skriva rešitev.
Telefoni z operacijskim sistemom Android utrjujejo svoj položaj. Novi modeli se kar vrstijo, nekateri prinesejo odlične novosti, drugi (ti so v večini) pa zgolj manjše nadgradnje predhodnikov. Izdelovalci se trudijo med seboj tekmovati v zapolnjevanju čim širšega segmenta trga, zato kakovost naprav posameznega podjetja močno variira. Tisti bolj optimistični bi rekli, da tako lahko vsak najde pravega zase.
V časih, ko so računalniki doma že davno udomačeni in nas ima vse več doma tudi tablice in/ali pametne telefone, je zamisel, da bi v omrežje povezali kar čim več drugih elektronskih napravic, vse prej kot nova. Tokrat smo si omislili tako elektronsko varuško, t. i. "babyfon".
Število digitalnih naprav v dnevni sobi se v zadnjih letih v povprečju veča. Marsikateri uporabnik se pri tem sreča z izzivom, kako jih povezati med seboj in z omrežjem, žičnim ali brezžičnim. Prenašanje in deljenje datotek med računalnikom, večpredstavnim predvajalnikom, televizorjem, projektorjem in drugimi napravami namreč v praksi pogosto ni prav enostavno opravilo. V podjetju TRENDnet so pripravili namensko napravo, ki rešuje omenjeno težavo.
Samsung se je na področje tablic resneje podal pred dobrim letom, ko so predstavili napravo Galaxy Tab. Šlo je za sedempalčno tablico, nad katero se je marsikdo navdušil zaradi velikosti, je pa imela kar nekaj težav. Nova različica, ki je v imenu dobila še znak plus, je bistveno boljša naprava.
Pri mobilnih telefonih poznamo nekaj podzvrsti, ena izmed bolj zanimivih so telefoni, namenjeni športno dejavnim uporabnikom. Praviloma so bolj oklepljeni od navadnih modelov, marsikdaj pa ponujajo tudi kake posebne funkcionalnosti. Podobno velja tudi za Sony Ericssonovo Xperia Active.
Kindle, ki ni več Kindle, bi lahko rekli modelu Fire. Prvi Kindle, ki je v resnici tablica z operacijskim sistemom Android, čeprav zelo modificiranim. V ZDA se odlično prodaja, v Slovenijo, in še kam, je ne dostavljajo.
Konec lanskega poletja smo dobili na preizkus Asusovo hibridno tablico, model EEE Pad Transformer. Takrat smo bili nad napravo navdušeni, a so v Asusu že kmalu napovedali naslednika, model Transformer Prime. Tega smo preizkusili tokrat.
Brother svoje večopravilne naprave brez faksa poimenuje s črkami DCP, tiste, ki imajo tudi faks, pa MFC. Taka je tudi MFC-J6510D, a je nekoliko posebna naprava, saj lahko z njo tiskamo in optično beremo do velikosti A3. Gre za eno najmanjših in najcenejših takih naprav. Nas pa je zmotilo, da je na voljo le en predal za papir (drži do 250 listov), kar pomeni, da bomo morali sami menjavati med papirjem, velikim A4 in A3 (če želimo dva predala, moramo poseči po dražjem modelu MFC-J6710DW).
Brother nam je poslal na preizkus tri tiskalnike, model DCP-J525W pa je tokrat najcenejši izmed njimi. Kljub temu se v Brotherjevi ponudbi postavi nekje na sredino. Gre za razmeroma enostavno večopravilno napravo brez faksa. Žal mu manjka tudi samodejni podajalnik za optični bralnik, glede na ceno pa je tudi razumljivo, da ni vgrajene enote za tiskanje na obe strani.
HP s serijo tiskalnikov Officejet meri na uporabnike v poslovnih okoljih. Predstavlja jo kot pravo alternativo laserskim tiskalnikom. Med njimi je Officejet Pro 8100, ki je naslednik modela 8000. Že na prvi pogled in sploh otip je jasno, da je naprava namenjena več kot le občasnemu tiskanju. To potrjuje tudi največja priporočena mesečna obremenitev (25 tisoč strani). Ob odpiranju tiskalnika in menjavi kartuš ter vstavljanju papirja dobimo zadovoljujoč občutek trdnosti, ki pri številnih brizgalnikih manjka. Poleg tega HP oglašuje do pol nižjo ceno tiskanja barvnih dokumentov v primerjavi z laserskimi tekmeci.
Že ob prvem pogledu nam je jasno, da Deskjet 3070A spada v nižji cenovni razred večfunkcijskih naprav za rabo doma. S sivo zunanjostjo in črno-belim zaslonom LCD spominja na modele iz devetdesetih let. Že malce dražji kosi, kot je Photosmart 5510, imajo barvne različice.
Pri prehodu s stacionarnih računalnikov na prenosne je postalo oblikovanje pri prodaji teh naprav vse pomembnejše. Oblikovanje je postalo pomembno tudi pri drugih napravah, denimo pri digitalnih fotoaparatih. Le tiskalniki so ostali nekje zadaj, a to je nekako razumljivo, saj gre za stacionarne naprave, s katerimi se ne bomo hvalili naokoli. Sicer so, oziroma so bili modeli, ki so želeli biti nekaj več (najočitnejši poizkus je bil Samsungov ML-1630 leta 2008), a jih je malo. Na to področje pa so se odločili podati tudi pri HPju z novo večopravilno napravo, imenovano Envy 110.
HP Photosmart 7510 je zmogljivejši brat modela 5510. Tako kot cenejši član serije Photosmart je oblečen v črno zunanjost in se ponaša z zaslonom LCD, občutljivim za dotik, ki pri modelu 7510 meri 4,3 palca. Del ohišja, na katerem je zaslon, spominja na mobilni telefon ali tablico in je nastavljiv po nagibu. Na žalost ni odstranljiv, kot je bil pri lanskem modelu Photosmart eStation C510, kjer je bil zaslon dejansko tablica z lastno baterijo in operacijskim sistemom Android, ki je skrbel za krmiljenje naprave.
Photosmart 5510 je docela odet v črno in to mu daje profesionalen videz, predvsem pa je dobrodošla alternativa pisarniški sivini. Nizek profil in 2,4-palčni, za dotik občutljivi barvni LCD zaslon na prednji strani lepo zaokrožita prvi vtis.
Z Asusovim prenosnikom N55S naj bi brez težav nadomestili svoj računalnik, pravi izdelovalec. Že samo pakiranje napove, da model odstopa od običajnega. Je namreč konkretnejše, večje, prenosnik se skriva v nekakšnem dodatnem plastičnem ohišju, po odstranitvi obojega pa nas pričakata še dva prostornejša predela, v katerih se poleg običajnih dodatkov k prenosnikom skrivata še miš in nekakšen zvočnik.
Ta Fujitsujev model sam izdelovalec uvršča med "vsestranske" prenosnike. Glede na cenovno pozicioniranje je to torej srednji razred. Tudi videz nam ne da občutka, da gre za prenosnik višjega razreda. Zaključek ohišja je visokega sijaja z nekakšnimi svetlečimi drobci pod lakiranjem, ki dodajo nekakšen občutek kovinske barve in vse skupaj izpade prav prijetno.
Prenosniki podjetja Hewlett Packard serije Pavilion so zdaj že kar prepoznavni tudi v Sloveniji. Nekoč pri nas nedobavljiva serija je na voljo v večini bolje založenih trgovin, v oči pa nam padejo zaradi svojih dizajnersko obdelanih ohišij. Četudi sama obdelava ohišja in privlačnost ne izboljšata uporabniške izkušnje, pa znata privlačiti kupce z razstavnih polic v trgovinah.
Lenovova serija ThinkPad je znana po robustnih prenosnikih z odličnimi tipkovnicami. Prav nič drugačen ni njihov cenovno ugoden E520. Njegovo ohišje je sestavljeno iz kakovostne plastike, ki je na zunanji strani za praske občutljivega pokrova obdana z barvo, ki daje na otip mehak občutek, podoben gumi. Na desnem spodjem robu pokrova tega prenosnika so oblikovalci dodali še logotip ThinkPad, kjer iz pike na i sveti rdeča lučka, in ga prekopirali na notranji del ohišja pod tipkovnico. Da uporabnik slučajno kdaj ne pozabi, kateri prenosnik je kupil.
Zasloni na dotik so vedno bolj priljubljeni in se pojavljajo v napravah, kjer jih do nedavna še nismo poznali. Tako najdemo vse več digitalnih fotoaparatov, ki svoje fizične tipke menjavajo za upravljanje prek takega zaslona - eden izmed njih je tudi Nikonov novi Coolpix S6150. Gre za aparat iz Nikonove stilsko dovršene serije žepnih modelov.
Ko je Steve Jobs pred leti prinesel v kuverti na predstavitev svoj prvi peresno lahek prenosnik, MacBook Air, je napovedal, da je to prihodnost. Da bodo tudi običajni prenosniki kmalu podobnih mer. Je ob tem mislil tudi na podobno oblikovanje, oz. je po vseh dotlej "prerisanih" kreacijah to že tudi slutil? Pustimo težave velikih in se raje posvetimo neposrednim posledicam - danes imamo "ultra tanke" na voljo tudi za okenski del osebnega računalništva.
To, da so novejši računalniki za povsem običajno pisarniško delo preveč zmogljivi, smo že omenjali. Prav tako smo že preizkušali različne rešitve podjetij, ki omogočajo hkratno delo več uporabnikov (po sistemu strežnik-odjemalec). Tokrat pa nas je rusko podjetje Ibik-Soft prepričalo, da vse to lahko za bistveno manj denarja dosežemo že s programsko rešitvijo, brez dodatnih stroškov za nakup tankih/lahkih/ničelnih odjemalcev, licenc ipd.
Na področju optičnih bralnikov tehnologija tipal sicer napreduje, a je že zdavnaj dosegla raven, potrebno za digitalizacijo dokumentov. Tako prave inovacije nastajajo le še pri programih, ki upravljajo optične bralnike.
Na večini področij računalništva se podjetja trudijo, da bi nam olajšala neko opravilo. Še najpočasneje pa se stvari premikajo pri tiskalnikih. No, HP se je odločil, da potrebujemo pomoč pri fotografiranju manjših predmetov, na preizkus smo tako dobili njihov t. i. "3D skener".
Priklop računalnika na televizor je ponavljajoča se tema uporabnikov, ki so že doživeli radosti, ki jih takšna naveza omogoča. Večni problem take postavitve pa je interakcija z računalnikom s kavča. Gre za težavo, ki jo skuša rešiti marsikateri izdelovalec.
Arhiv
Po kategorijah
Po avtorjih
