Foto okvirjem smo se v Monitorju prvič resneje posvetili pred letom dni in odtlej se je stanje na trgu precej spremenilo. Danes najdemo na policah še večjo množico različnih izdelovalcev, tako uveljavljena imena s področja zabavne elektronike kot tudi manj znana, a vedno bolj množična, tajvanska podjetja. Prav je torej, da si ponudbo spet podrobneje ogledamo.
V Monitorjevem laboratoriju smo tokrat zbrali nekaj računalnikov, ki po zunanjosti pošteno odstopajo od povprečja preostalega računalniškega sveta. Nekako tako kot tisti človeški posamezniki, ki jih srečujemo vsepovsod in nas vedno znova presenetijo s svojo drugačnostjo. Dame in gospodje, "posebneži".
Še nedolgo tega je bilo vse, kar je prikazovalo sliko v dovolj solidni velikosti in ni zasedlo polovice naše pisalne mize, zlata vredno, skoraj dobesedno. Cene monitorjev LCD so se gibale krepko čez 100 tolarskih tisočakov in ko so se cene spustile pod to mejo, smo uporabniki množično razgrabili zalogo takratne novitete. Oči niso več bolele niti po večurnem nočnem pisanju člankov ali po igričarskem maratonu. Vendar je bilo takrat vse bolj mini, natančneje, dvakrat bolj mini.
GoClever je pri nas nekoliko manj znano "navigatorsko" podjetje, ki s svojimi izdelki zalaga predvsem češko, poljsko, rusko in romunsko govoreči del vzhodne Evrope. Nekaj izdelkov pa kljub vsemu namenijo tudi nam in našim južnim sosedom, pa tudi preostalemu prebivalstvu stare celine. Model 5066 je njihov najzmogljivejši, je krona njihove ponudbe. In prav tako se tudi sveti.
Na trgu spletnih kamer je kar nekaj časa vladalo popolno mrtvilo. Bistvenih novosti v zmogljivosti malih naprav ni bilo že leta, med tem časom pa so se dodobra namnožile, saj jih najdemo v skoraj vsakem prenosniku in na marsikateri mizi. Microsoft je sklenil, da je čas, da množicam ponudi boljšo napravo, in je predstavil Microsoft LifeCam Cinema, ki kot prvi ponuja HD ločljivost in široko sliko.
21. septembra smo si na predstavitvi ogledali Philipsov filmski televizor formata 21 : 9. Dva meseca kasneje nam je ta res izredno široki televizor uspelo tudi preizkusiti.
Bralniki knjig z zasloni iz elektronskega papirja končno prihajajo v naše kraje. Ogledali smo si Sonyjev najnovejši model.
Prvi znanilec stereofotografske pomladi je končno pred vrati. Na lanskoletni Fotokini smo se lahko navduševali nad delujočim prototipom, letošnjega decembra pa je ponekod že na voljo na prodajnih policah. Govorimo seveda o prvem kompaktnem digitalnem stereo fotoaparatu Fujifilm Finepix Real3D W1.
V Windows 7 je vgrajena tehnologija t. i. navideznih brezžičnih omrežnih vmesnikov. Sama po sebi uporabnikom ni na voljo, s programom Connectify pa je mogoče brezžični omrežni vmesnik pretvoriti v dostopno točko, četudi je ta vmesnik uporabljen za dostop do omrežja.
Ko govorimo o programih za obdelovanje zvoka, večinoma najprej pomislimo na zahtevne programe za obdelovanje več stez zvočnega ali MIDI gradiva, s kupom učinkov, zapletenimi mešalnimi mizami, možnostmi preusmerjanja signalov in podobnimi funkcijami. A je še ena vrsta programov, ki so namenjeni predvsem obdelavi posameznih zvokov, večsteznost pa je pri njih prej omejena dodatna funkcija. Najbolj znan na sistemih z Okni je prav gotovo Sound Forge.
Microsoft SharedView je še en brezplačen program iz Microsoftovih programerskih labirintov, za katerega verjetno še niste slišali. Omogoča enostavno deljenje posameznih aplikacij ali celotnega zaslona z več uporabniki in udobno skupinsko delo, seveda brezplačno.
Ko smo že mislili, da se v poplavi programov in storitev, ki omogočajo hrambo podatkov v oblaku in sinhronizacijo s krajevnimi napravami, ne more zgoditi nič več revolucionarnega, smo naleteli na Wualo, ki je genialno zamišljen in izveden projekt, ki deluje bolje kot do zdaj preizkušene tovrstne rešitve.
Ne glede na to, ali si priznamo ali ne, namizje je zelo pomemben del vsakega računalnika in že pogled nanj pove marsikaj o njegovem uporabniku. Nov program iz programske hiše, ki že leta skrbi za lepši videz Oken, bo z ogradami pomagal vzdrževati (ne)red na vašem namizju.
Življenje mineva s svetlobno hitrostjo. Prehitro. Ko se tega zavemo, je navadno že prepozno. Mladi mislijo, da je še vse pred njimi, starejši ravno nasprotno. Čim več pomladi ima človek za seboj, tem več mejnikov je že preživel. Krsti, birme, poroke, rojstva, smrti, ločitve. Zdaj so tu, že naslednji hip jih ni. Na tej poti vsakega od nas pričaka trenutek, ko si zaželimo vsaj nekaj od tega shraniti in zapustiti zanamcem.
S piflarjem smo v šoli zbadali sošolce, ki so vedno vse znali in najbolje naredili, skratka imeli odlične ocene. No, ob marsikaterem izzivu pa so bili oni tudi naše edino upanje, da bomo določeno nalogo sploh rešili. V svetu programskih paketov za optično prepoznavanje vsebin se zdi, da bi podobna oznaka lahko veljala za ABBYY Finereader 10.
Že dvanajst let mineva, kar se je na trgu pojavil program za peko CD nosilcev, Nero Burning ROM, in kar hitro upravičil ime slovitega rimskega vladarja. Z brezhibnostjo, enostavnostjo in enormno količino zmožnosti je iz sprva težavnega opravila naredil preprosto, samoumevno, vsakdanjo nalogo, ki jo lahko uspešno izvede prav vsak uporabnik Oken. Uslugo bi Nero rad ponovil operacijskemu sistemu Linux.
Med brskalniki še vedno kraljuje Internet Explorer, dohiteva ga Firefox. Vendar pa dokaj dobro kaže tudi Googlovemu Chromu. Najnovejša različica 4 je na voljo tudi za Linux, kjer trenutno nedvomno (še) kraljuje Firefox.
Prijaznost do novega uporabnika je zaželena lastnost, ko govorimo o operacijskem sistemu. A vse prevečkrat so to le prazne obljube razvijalcev, resnični uporabniki pa se morajo spopasti z Goljatom, preden se jim vsaj približno začne svitati, kaj in kako v njihovem novem okolju. To ni zgodba o takšnem primeru.
Google je skoraj leto dni pred predvideno objavo lastnega operacijskega sistema za osebne računalnike poslal v javnost prvo delujočo kodo. Ta sicer razočara zaradi svoje nedokončanosti, a hkrati navduši zaradi preprostosti zamisli. Ali res govorimo o operacijskem sistemu in okolju, ki bi lahko nekega dne konkuriral, celo nadomestil današnje operacijske sisteme, kot so Windows, Mac OS in Linux? Odgovor leži v oblaku.
Knjige so moja strast. Računalniki tudi. Ko pa se oboje združi, moram rezultat nujno dobiti v roke. Elektronske bralnike sem sicer že preizkušal, a vedno z rahlo nejevoljo v srcu. Vedel sem, da je na drugi strani sveta neverjetno priljubljen elektronski bralnik Kindle, in preklinjal Amazon, ker ga ni hotel prodajati onkraj meja ZDA.
Canon ima v svoji liniji veliko naprav za vse okuse, potrebe in (finančne) zmožnosti. Novi model MX330 je nekje v zlati sredini večopravilnih naprav, ki imajo poleg tiskanja še optični bralnik, možnost kopiranja in faks. Gre za eno izmed cenejših naprav, ki že vključuje samodejni podajalnik za lažje oziroma hitrejše optično branje, kopiranje in faksiranje daljših dokumentov.
Canonove Pixme so zelo razširjene večopravilne naprave, pri katerih se generacije zelo hitro menjavajo. Na preizkusu smo imeli novo napravo MP270, ki poleg tiskanja opravlja še optično branje in kopiranje, nima pa vključenega faksa (kar imajo naprave Pixma z "MX" v imenu). MP270 je nižjega cenovnega in zmogljivostnega ranga, gre za preprosto napravo, namenjeno predvsem domačim uporabnikom. Tako nima naprednejših možnosti svojih večjih sester, denimo bralnika pomnilniških kartic in omrežnih vmesnikov (bodisi navadnega ali brezžičnega).
Epsonov nova brizgalna večopravilna naprava, model SX115, meri na najmanj zahtevne uporabnike, ki jim je najpomembnejša predvsem cena naprave. V temu duhu bomo zaman iskali dolg seznam funkcij in lastnosti, ki jih premorejo zmogljivejše, predvsem pa dražje naprave. Da ni samodejnega podajalnika, je seveda jasno, med vmesniki pa je na voljo le USB. Seveda nas ni presenetilo, da niso vključili ne bralnika pomnilniških kartic ne vmesnika PictBridge za tisk neposredno iz digitalnih fotoaparatov. Take dodatke postopoma dodajajo tiskalniki više na Epsonovi lestvici naprav iz serije Stylus.
Epsonova nova večnamenska naprava iz serije Stylus, model SX515W, se uvrsti v zgornji del ponudbe domačih večopravilnih brizgalnih naprav te znamke. Namenjena je zahtevnejšim domačim uporabnikom in manjšim pisarnam, vsaj tistim, ki potrebujejo kakovosten barvni tisk grafike. Izdelovalci se zavedajo, da je v uporabi vse več brezžičnih omrežij, in v svoje zmogljivejše naprave kot po tkočem traku dodajajo brezžične vmesnike, Epson pri tem ni nobena izjema. Poleg standardnega vmesnika USB pa so dodali še navaden omrežni vmesnik.
Novi Eee PC 1101HA je nov član podskupine netbookov, ki jim Asus pravi Seashell (morska školjka). Zanje je značilno predvsem nadvse zaobljeno, dizajnersko oblikovano ohišje, ki sodi med najlepše pri prenosnikih ta hip, ne glede na kategorijo. Preizkusni model je povrh vsega prišel v sijajni beli barvi, ki se prenosniku odlično poda. Res pa je, da je ohišje zaradi do sijaja zloščene plastike zato nekoliko bolj občutljivo za umazanijo, prstne odtise in praske.
Tako imenovani "barebones" prenosniki so nekaj let nazaj pri nas povsem prevladovali med cenejšimi modeli. Imena, kot so Chiligreen, Gericom in HPC Note, so bila navzoča tako rekoč povsod. S časom pa so bolj znana podjetja iz sveta računalništva (HP, Dell, Lenovo, Toshiba, Acer, Asus itd.) znižala cene za vstopne modele in s tem so manj elitne znamke zgubile svoj razlog za obstoj. Toda z novimi supermarketi, ki so + v zadnjih nekaj letih zrasli v Sloveniji, smo dobili tudi nekaj novih, manj znanih znamk prenosnikov. Eden takih je model Akoya P7612 nemškega podjetja Medion, ki se pri nas prodaja v trgovinah verige Hofer.
Hewlett Packard je svojo blagovno znamko prenosnikov Pavilion dolgo zadrževal le na drugi strani Atlantika, vsekakor pa zunaj meja Slovenije. In je tako domačim uporabnikom v trgovinah prodajal sicer uradno "poslovne" modele. No, časi se spreminjajo, Pavilioni so zdaj na voljo tudi pri nas.
HP mini 5101 še zdaleč ni tako revolucionaren, kot je bil njegov soimenjak iz avtomobilskega sveta. Zagotovo pa mu je konkurenčen po prikupnosti.
Nova različica Microsoftovega operacijskega sistema za osebne računalnike, Windows 7, je med nami. Pred časom smo že merili, kako se beta različica hitrostno meri z Windows XP in Visto, tokrat smo preizkus ponovili na končni različici.
Ne bomo se pretirano zmotili, če trdimo, da se "vse" seli v splet. Tudi programi, ki so še do nedavna kraljevali na diskih naših računalnikov. Fotografski studii v digitalni obliki (Adobe Photoshop, Corel Paint Shop in drugi) pri tem niso nobena izjema. Njihovih spletnih sorodnikov je namreč "malo morje". In, kar je najlepše, veliko jih je popolnoma brezplačnih.
Arhiv
Po kategorijah
Po avtorjih
