Spletne storitve so idealno okolje za medsebojno skupinsko sodelovanje. Po drugi strani pa tudi poligon za inovacije, ki niso nujno povezane samo z velikimi imeni, kot so Google, Microsoft in podobna. Ogledali smo si peščico zanimivih orodij, od katerih vsako na svojem področju omogoča, da prihranimo čas, pa tudi sicer bolje sodelujemo z drugimi kot zgolj z izmenjavo podatkov prek elektronske pošte.
Video visoke ločljivosti je tu, o tem ni nobenega dvoma. Nenazadnje ga izdelujejo tudi že dokaj poceni fotoaparati, da o kamerah za domačo rabo niti ne govorimo. In ker so precej običajni tudi televizorji visoke ločljivosti in seveda veliki računalniški monitorji, potrebujemo le še eno - ustrezen program za obdelavo videa. V visoki ločljivosti.
32 ali 64 bitov, to je zdaj vprašanje. Kaj je bolje, kaj lepše očisti perilo in predvsem - kaj se splača imeti v osebnem računalniku?
Grafične tablice so na trgu že skoraj tako dolgo kot sami osebni računalniki. A se jim ni nikoli uspelo zares prebiti na mize povprečnih uporabnikov. Bolj kot ne, so ostale v domeni oblikovalcev ter risarskih zanesenjakov. Kljub temu se nekaj podjetij na tem področju še vedno trudi prodreti k večjemu številu uporabnikov. Zato je prav, da tej kategoriji, po dobrih dveh letih, spet posvetimo nekaj pozornosti.
V Monitorju že dolgo časa redno preizkušamo nove modele digitalnih fotoaparatov. A novosti je veliko, zlasti v času pred prazniki. Odlična priložnost torej za večji preizkus cenejših modelov.
Ena pomembnejših prednosti vse bolj priljubljenega operacijskega sistema za mobilne naprave Android je hiter razvoj dodatnih programov zanj. Ponudba je vsak dan večja in prihaja z vseh koncev sveta, tudi iz Slovenije.
Western Digital je pripravil naslednika priljubljenega predvajalnika WD TV HD media player. Novinec, preprosto poimenovan WD TV Live, odpravlja nekaj ključnih pomanjkljivosti in skrbi, da je izbira sodobnega večpredstavnega predvajalnika še težja. Ali pa tudi ne.
Velike mačke veljajo za hitre in tihe lovce, na ljudi naredijo velik vtis elegantnosti in morda kančka vzvišenosti. Nedvomno je vse te lastnosti v svojih izdelkih videlo tudi podjetje Foremay, mi pa smo se nekaj dni družili s pravim Jaguarjem, v obliki pogona SSD.
Sistemi za 3D prikazovanje nezadržno prihajajo v naše domove. Še ne tako daleč nazaj so bili namenjeni le gorečim ljubiteljem stereoskopije, ki so bili ponavadi prepuščeni lastni iznajdljivosti, saj so bili komercialni izdelki cenovno nedostopni širšim množicam. Kar nekaj prahu je letos dvignilo podjetje nVidia s predstavitvijo cenovno ugodnega 3D sistema. Ta lahko s posebnimi 3D in najnovejšimi directX gonilniki omogoča igranje nekaterih oziroma večine novejših iger, poleg tega pa ponuja tudi aktivna stereoskopska očala; tega pri ATIju zaenkrat še niso razvili. A nič zato, saj so še tudi drugi sistemi za 3D prikaz iger, ki lahko delujejo na vseh novejših grafičnih karticah.
Nokia za svoje spletne tablice (zadnji model je nosil oznako N810) nekako ni vedela, kako jih umestiti na trg. Pri najnovejši, N900, dvomov o tem ni več. Gre namreč za zelo zmogljiv telefon, ki za razliko od predhodnikov omogoča tudi povezovanje v omrežje GSM/UMTS.
Večpredstavni predvajalniki znajo z vsako generacijo nekaj novega. Platforma NMT je prešla v višjo prestavo z novostjo, Pocorn Hour C-200, tokrat prvič tudi z vgrajenim predvajalnikom blu-ray. AzBox pa zna poleg gradiva v domačih računalnikih spremljati in celo snemati programe iz signalov DVB-T in DVB-S.
Še pred meseci bi si težko predstavljali, da bo ponudba grafičnih kartic proti koncu leta tako enolična. A vendar se očitno tudi v svetu teh kartic odvijajo podobni scenariji kot v svetu procesorjev. S pomembno razliko, vendarle. AMD je namreč v svetu procesorjev moral priznati nedvomno premoč Intelovih čipov z arhitekturo Core i7, so pa zato z zadnjo generacijo Radeonov povsem ponižali Nvidijo, ki je, tako se vsaj zdi, zavila nazaj na risalne deske.
Foto okvirjem smo se v Monitorju prvič resneje posvetili pred letom dni in odtlej se je stanje na trgu precej spremenilo. Danes najdemo na policah še večjo množico različnih izdelovalcev, tako uveljavljena imena s področja zabavne elektronike kot tudi manj znana, a vedno bolj množična, tajvanska podjetja. Prav je torej, da si ponudbo spet podrobneje ogledamo.
Vsakdo, ki vsaj malo spremlja dogajanje na področju operacijskih sistemov, ve, da Linux spremlja četa težav. Ena glavnih je nepregledna množica različnih distribucij, podobnih kot jajce jajcu, a hkrati dovolj različnih, da povzročijo marsikateri siv las na glavi neukega uporabnika. A včasih je mnoštvo poti dobro za sprehajalca in tako je tudi v primeru, ko iščemo zanesljiv operacijski sistem za otroke.
Nashuatec ima kar nekaj tiskalnikov, ki uporabljajo tako imenovano tehnologijo 'GelSprinter'. Gre za tiskalnike, ki namesto navadne, tekoče barve uporabljajo barvo v gelu. To naj bi omogočilo predvsem hitrejši izpis, saj se gel posuši hitreje kot tekoča barva, hkrati naj bi bil izpis bolj natančen in zato boljši.
HP je pri svojih večopravilnih tiskalnikih iz serije Photosmart odpravil številčne in črkovne oznake modelov. Ti imajo zdaj bistveno preprostejša imena - najosnovnejši je preprosto Photosmart, malce zmogljivejši je Photosmart Plus, zadnji pa Photosmart Premium. Končno. Upamo samo, da se bo tako nadaljevalo pri drugih HPjevih izdelkih in pri drugih izdelovalcih.
Nikonova paleta žepnih aparatov je zelo obsežna, če ne kar preobsežna. Trenutno obsega celo osem takšnih modelov, menjajo pa se približno vsakega pol leta, zaradi česar je treba ob simpatiziranju s katerim od modelov skoraj paziti, da nam ne uide s prodajnih polic.
Bojda smo ljudje zelo dovzetni do množice številk, ki nam jih izdelovalci tehnične opreme z veseljem servirajo. Pri fotoaparatih so bili v ospredju zelo dolgo svetlobne pike tipal, danes so zelo iskani aparati s čim večjim razponom goriščnic oziroma zumom. Panasonicov Lumix LX3 nima ne prvega ne drugega. Tipalo premore povprečnih 10 milijonov pik, zum pa je le 2,5-kraten. Danes imajo pravzaprav vsi digitalni aparati že vsaj trikratni zum - zakaj ga je pri tem aparatu tako malo? Preprosto povedano, gre za kompaktni aparat z enim od najboljših objektivov sploh.
Večopravilne naprave predstavljajo na področju brizgalnih tiskalnikov zelo velik del prodaje. Povsem drugače je v nižjem cenovnem razredu pri laserskih napravah. Te so praviloma dražje kot brizgalniki, zato jim izdelovalci bolj redko dodajajo optični bralnik in z njim povezane zmogljivosti. Xeroxov WorkCentre 3210 predstavlja novo lasersko večopravilno napravo, ki se uvršča med najcenejše tovrstne stroje.
Prejšnji mesec smo si mini prenosnike (netbooke) podrobneje ogledali, vendar se njihov trg še vedno širi in v konkurenčne vode tega segmenta se podaja tudi Viewsonic, sicer bolj znan po monitorjih.
Satellite L500-12N je novinec v seriji Satellite, ki je namenjena domačim uporabnikom in malim domačim pisarnam. S svojim odsevnim zaslonom TruBrite je uporaben tudi za večpredstavne vsebine, žal pa zna tak zaslon odbiti marsikaterega bolj vsestranskega uporabnika, ki bi zaradi sicer privlačne oblike in tudi cene rad imel tak prenosnik v lasti.
Nižajoče se cene prenosnih računalnikov silijo izdelovalce k vse večjim kompromisom, vsaj v segmentu cenejših prenosnikov. Tudi Toshiba ni imuna zanje. Notes Satellite L350-22T je primer takega okleščenega izdelka. Njegovo srce je Intelov dvojedrnik Pentium T4200, ki se ne ponaša z imenom Core 2 Duo. Intel sam mu pripisuje dve zvezdici od petih in temu primerni so bili tudi rezultati na naših hitrostnih preizkusih - dokaj skromni. Tudi pomnilnika ima le 2 GB, pa še tega si deli z Intelovim vgrajenim grafičnim podsistemom. Prva naloga kupca je torej dokupiti pomnilnik, da bo delovanje spodobnejše.
Tudi Toshibin prenosnik Satellite A300-29J spada med cenejše prenosnike. Kljub le 30 evrov višji ceni pa je za morebitnega kupca po našem mnenju zanimivejši od modela Satellite L350-22T. Oba imata sicer enak procesor, Intelov Pentium T4200, vendar se pri hitrostnih preizkusih še kako poznata dodatna 2 GB pomnilnika.
Samsungovi majhni laserski tiskalniki se redno uvrščajo dokaj visoko na naših lestvicah. Razlog za to je večinoma zelo agresivna cenovna politika, nekaj pa prispevajo še enostavna raba in solidne hitrosti. Novi model ML-2240 ni pri tem nobena izjema.
Privlačno majhen, lahek, ličen, razmeroma poceni. Uporaben? Seveda. Ne za karkoli, ampak kar. Uganili ste. Govorimo še o enem izmed mini prenosnikov oz. "netbookov", natančneje o Toshibi NB200.
Olympus se zadnje čase omenja predvsem v zvezi z novim formatom, imenovanim Micro Four-Thirds. Kljub novim sistemom pa še naprej razvijajo klasične DSLR aparate, njihov najnovejši model je E-620. Po oznaki sodeč, gre za naslednik modela E-520, a takoj, ko ga vzamemo v roke, vidimo, da gre v resnici za zmogljivejšo različico modela E-420. Da pojasnimo - slednji je najmanjši in najlažji DSLR aparat na trgu ta hip, saj praktično nima držala za desno roko. Model E-520 pa je bolj klasičen aparat nižjega cenovnega razreda. Majhen E-420 nam je kot aparat načeloma všeč, žal pa ima tudi pomanjkljivosti. Očitno nameravajo te popraviti s novim E-620.
Nikon CoolPix S640 spada v skupino izdelkov, ki naj bi bili predvsem stilsko dovršeni (od tod tudi črka "S", torej "Style"). Načeloma je res lep aparat, a hkrati je na videz povsem tipičen predstavnik žepnih modelov - nikakor ne izstopa iz povprečja, kar bi si od stilskega aparata načeloma želeli. Kakorkoli že, njegovo ohišje je kakovostno in elegantno. Tipk ni preveč ne premalo, zelo uporabna pa je vrtljiva tipka zadaj, ki pohitri skakanje med posnetimi fotografijami ter delo s (povprečnimi) menuji.
Nikonov model D40 je nekaj let nazaj postavil nove meje pri enostavnosti rabe in ceni digitalnih SLR aparatov. Zaradi uspešnosti je tudi ostal v prodaji razmeroma dolgo, njegov naslednik pa je model D3000. Gre za majhen in lahek aparat, namenjen predvsem tistim, ki šele vstopajo v svet digitalne SLR fotografije. Na to opozarja predvsem novi način fotografiranja, imenovan "Intelligent guide mode", pri katerem nam aparat sproti razlaga, kako doseči želeni učinek. Zgled je uporaba odprte zaslonke in dolge goriščne razdalje pri portretih ali hitrega časa pri zamrznitvi akcijskih posnetkih. Vsi, ki se na fotografijo že spoznajo, bodo nad tem vihali nosove, a zna biti ta vodič zelo uporaben za manj vešče uporabnike.
Epsonov EPL-6200 je razmeroma visoka naprava, namenjena manjšim (tudi domačim) pisarnam. Gre za dokaj preprost tiskalnik, ki pa se kljub temu uvršča nad najcenejšimi in najosnovnejšimi modeli. O temu pričajo tudi vmesniki, poleg standardnega USB premore še omrežni in vzporedni vmesnik. Zgovoren je tudi podatek o največji priporočeni zmogljivosti tiska na mesec, 30.000 strani. Cenejši tiskalniki redko zmorejo tako visoko številko, večinoma natisnejo nekje do 10.000 strani na mesec. Videz je sicer povsem dolgočasen in pisarniški - siva plastika nima kaj veliko skupnega z dovršnim oblikovanjem, prej z enostavnostjo in učinkovitostjo.
Da nas digitalna tehnologija spremlja (skoraj) vedno in povsod, je verjetno že vsakomur jasno. Da se v tej obliki shranjuje tudi veliko naših (bolj ali manj pomembnih) podatkov, najverjetneje tudi. Manj znano in za marsikoga celo presenetljivo pa je to, da se takšnih (digitalnih) podatkov veliko teže znebimo, kot pa smo jih pridobili. Samo pritisk na tipko "delete" (kot meni kar veliko uporabnikov) namreč še zdaleč ne zadošča.
Arhiv
Po kategorijah
Po avtorjih
