PCMini
Applov računalnik MacMini je ob prvi predstavitvi požel precej pohval zaradi majhnosti in priročnosti. Samo vprašanje časa je bilo, kdaj se bo kateri izmed izdelovalcev PCjev odločil, da "ukrade" zamisel in predstavi podoben računalnik.
Applov računalnik MacMini je ob prvi predstavitvi požel precej pohval zaradi majhnosti in priročnosti. Samo vprašanje časa je bilo, kdaj se bo kateri izmed izdelovalcev PCjev odločil, da "ukrade" zamisel in predstavi podoben računalnik.
Na pomnilniških ključih USB dandanes prenašamo čedalje več podatkov. Ker gre za majhne naprave, ki jih imamo navadno v žepu s seboj, se kaj hitro zgodi, da s ključem izgubimo tudi pomembne podatke, ki morajo ostati skriti očem nepridipravov.
V sodobnem življenju se vedno pogosteje srečujemo z izrazom digitalno. Veliko dela, ki ga vsak dan opravimo, je v digitalni obliki. Shranjeno je kot niz ločenih numeričnih vrednosti na diskih računalnikov ali na pomnilniških enotah. Med njimi so dokumenti, napisani na računalniku, fotografije, ki smo jih posneli z digitalnim fotoaparatom, ali video, posnet z digitalno kamero. Prednost takih podatkov je v tem, da jih lahko z malo znanja in primerno opremo obdelujemo sami, njihova kakovost pa je v primerjavi z analognimi različicami neprimerno boljša.
Tehnologija ADSL je tako po svetu kot tudi pri nas nadvse priljubljen način širokopasovnega dostopa do interneta doma in v podjetjih. Nove storitve in potrebe pa že narekujejo višje hitrosti prenosa podatkov, ki jih prva generacija standarda ADSL (ITU G.992.1) ne zmore zagotoviti. Odgovor je v drugem rodu tehnologij DSL: ADSL2+ in VDSL. Tudi pri nas.
Čeprav je splet na voljo šele okrog dvanajst let, bi si danes že zatiskali oči, če bi trdili, da ni vstopil v vse pore naših življenj. Kaj hitro so ga takrat posvojili študentje in dijaki. Starostna meja, ko se otrok prvič sreča s spletom, se že skorajda ne more več znižati.
O nujnosti zaščitnih ukrepov za povečanje varnosti naših otrok v internetu smo že prepričani. Naslednji korak je namestitev posebne programske opreme, ki jim pravimo tudi "starševske kontrole". Ta naj postane obvezni del opreme in zaščite našega družinskega računalnika.
Nakupovanje prek spleta že dolgo ni več eksotično opravilo, ki ga zmorejo samo najnaprednejši deskarji po spletu. Spletne trgovine in dražbe so se uveljavile tudi pri tistih, ki so do računalnikov sicer še vedno nekoliko nezaupljivi.
V prejšnji številki smo ugotovili, da se ploski televizorji zaradi večje ločljivosti in digitalne narave svojih zaslonov precej bolje znajdejo v navezi z računalnikom in so pravzaprav eden od vzrokov, da se peceji čedalje pogosteje naseljujejo tudi v dnevnih sobah. A teorija je eno, resnično življenje pa pogosto nekaj drugega, zato smo se odločili, da preizkusimo nekaj televizorjev LCD in si od blizu ogledamo, kakšne so razlike med njimi.
V času digitalne fotografije je po eni strani res nepotrebno imeti slike na fotografskem papirju, saj jih je bolje pregledovati na računalniškem zaslonu ali celo televizorju, kakor pa listati po albumih, ki po možnosti zasedejo še veliko prostora. Pa vendar marsikdo še vedno prisega na klasični fotografski papir.
Ob predstavitvi nove družine Intelovih procesorjev Lenovo (prej IBM) vselej prenovi tudi svoj paradni model, ThinkPad družine T. Procesor Core Duo je našel svoje mesto v ThinkPadu T60. Ta se po zunanjosti skoraj ne razlikuje od predhodnika, T43, njegova sestava pa je trenutno ena najzmogljivejših na trgu: procesor Core Duo T2500 ima takt 2 GHz, pomnilnika je 1024 MB, diska pa 100 GB. Vse skupaj seveda dopolnjuje zapisovalnik DVD, za grafiko pa skrbi ATIjev procesor Mobility Radeon X1400. Zaslon je 15-palčni, z ločljivostjo 1400 × 1050 pik.
Toshibin novi "satelit" serije Pro je eden lepše oblikovanih prenosnikov. Značilne toge, ravne linije prejšnjih serij je izdelovalec spretno nadomestil s krivuljami, ki lepo zaokrožujejo celoten videz prenosnika.
Ricohova aparata Caplio R3 in R30 se na prvi pogled, razen po barvi ohišja, ne razlikujeta med seboj, pa tudi sicer gre za izdelka, ki sta po tehničnih značilnostih in kakovosti fotografij skoraj enaka. Imata kovinsko ohišje in sta dovolj majhna za vsak žep, kljub temu pa se lahko pohvalita z velikim razponom objektiva: R30 ima goriščnico, ki v 35 mm formatu ustreza 28-160 mm, razpon modela R3 pa je še večji, 28-200 mm. Pohvalno je tudi to, da aparata pri širokokotnem slikanju ponujata precej širši kot kakor konkurenti: medtem ko večina aparatov v spodnjem cenovnem razredu ponuja 35 mm goriščnico, je za Ricohe že nekaj časa značilno, da se razpon objektiva začne pri 28 mm.
Megabook L715 je v primerjavi z drugim preizkušenim MSIjevim modelom, M260, pravi velikan. Ima namreč kar 17-palčni zaslon, ki se lahko pohvali z ločljivostjo 1680 × 1050 pik. Da gre za pravi večpredstavni računalnik, ki je namenjen tudi igranju iger, dokazuje zmogljiv grafični procesor: ATIjev Radeon Mobility X700 ima namreč kar 256 MB namenskega pomnilnika.
Skoraj hkrati s predstavitvijo modela T60 je Lenovo osvežil tudi najmanjši model v svoji ponudbi, ThinkPad X. X60 na našem preizkusu ni bil opremljen s procesorjem Intel Core Solo ali Duo, temveč je v podnožju na plošči čepel Pentium M 756 s taktom 1,66GHz. Vsi drugi sestavni deli (sistemski nabor, grafična) pa so že iz kompleta Centrino Duo: tako je vgrajen sistemski nabor Intel 945GM in brezžični omrežni vmesnik Intel 3945ABG.
Lenovo je ob prevzemu IBMovega oddelka osebnih računalnikov že imel svoje modele prenosnikov, a jih ni tržil po vsem svetu. Z združitvijo prodajne palete obeh podjetij pa so modeli, ki sicer ne sodijo v družino ThinkPad, prišli tudi do nas. Ponudba je, tudi pri nas, zelo široka. Med drugim najdemo v njej tudi modele, ki stanejo okoli 130.000 tolarjev.
Kodakov model EasyShare V570 je posebnež. To bodo takoj opazili vsi, ki bodo aparat vklopili (in se bo izpred objektiva umaknil pokrovček). Gre namreč za prvi kompaktni digitalni fotoaparat, ki ima kar dva objektiva: osnovni ponuja razpon goriščnice med 39 in 117 mm, dodatni pa ima nespremenljivo goriščno razdaljo 23 mm. Tudi sicer gre za aparat, ki priteguje poglede: ima majhne zunanje mere in kovinsko ohišje, objektiva pa pri slikanju ne segata iz ohišja.
Novi Epsonov model RX700 je na prvi pogled malce podoben svojem manjšemu bratu RX620, vendar se poleg izboljšav v njem skriva še dosti več. Glede na to, da je najzmogljivejši v razredu Epsonovih večnamenskih naprav, bi pričakovali, da se bo tokrat odlično odrezal tudi kot pisarniška večnamenska naprava. Vendar pa tako kot predhodnik tudi RX700 spada med foto večnamenske naprave in pisarnam ni najbolj prilagojen. Ima šest ločenih kartuš, ki nimajo suspenzijskih barvil, zatorej je slika na navadnem papirju malce bleda in zaradi tega tisk ni najprimernejši za pisarniške izdelke.
Epson je v svoji ponudbi večnamenskih naprav ponudil novo različico DX3850, ki uporablja štiri ločena nova barvila Ultra DuraBrite. Gre za prenovljeno barvilo, za katero pri Epsonu zagotavljajo, da je izpis obstojen več kot 120 let. Enako barvilo uporabljata tudi Epsonova brizgalna tiskalnika D68 in D88, ki smo ju preizkusili v februarski številki.
Za malenkost zahtevnejše uporabnike ima Epson na voljo zmogljivejšo in za spoznanje bogatejšo večnamensko napravo DX4850.
Vaio FS-VGN495 je nadgradnja modela FS-VGN395, ki smo ga predstavili v lanski decembrski številki. Prenosnik je predhodniku enak po zunanjosti in zelo podoben po tehničnih značilnostih, ima pa nekoliko zmogljivejšo zasnovo. Procesor je še vedno Pentium M s taktom 1,73 GHz, pomnilnika pa je 512 MB. Disk je zmogljivejši in je na njem za 100 GB prostora. Grafična kartica GeForce Go 6400 ima 128 MB namenskega pomnilnika, sliko pa prikazuje na 15,4-palčnem zaslonu X-Brite z ločljivostjo 1280 × 800 pik.
V sodobnem svetu si ne predstavljamo več življenja brez računalnika, saj nam olajša delo na marsikaterem področju v službi ali doma. Povezljivost z zunanjimi enotami ter zmogljivejša strojna in programska oprema nam omogočata, da ga uporabimo tudi tam, kjer prej ni bilo mogoče. Denimo, v digitalni fotografiji. Z razvojem te se je povečala uporaba digitalnih fotoaparatov, enostavnost fotografiranja pa je pripeljala do tega, da so se na diskih računalnikov začele kopičiti množice fotografij. Treba bi jih bilo pregledati, smiselno urediti, nekatere primerno obdelati in izbrane spraviti v otipljivo obliko - torej na papir. Vse to je brez primernega orodja težavno opravilo, ki se ga večina od nas ni nikoli lotila, in tako so fotografije, polne spominov, ostale pozabljene v zaprašenem kotu diska. Ker je spomine vseeno prijetno obujati, smo se potrudili in preizkusili orodja, ki bi digitalnim fotografijam znova vdihnila življenje. Na trgu je takih urejevalnikov kar nekaj in v nadaljevanju smo njihove zmogljivosti skušali kar najbolje opisati. Upamo, da vam bo članek pomagal pri izbiri in vam dal navdiha za urejanje vaše zbirke digitalnih fotografij. Domači uporabniki pri teh programih gotovo največkrat uporabijo odstranjevanje rdečih oči, ki jih na fotografijah ustvarijo slabši fotoaparati in/ali fotografi. Zato smo se pri vsakem programu še posebej poglobili v te zmogljivosti.
Zveze in poznanstva so temelj marsikaterega družabnega pogovora, kdo pozna koga, kaj se lahko prek koga z nekom dogovorimo, kdo nam lahko pri čem pomaga, kdo kaj počne ali komu lahko kaj prodamo... Tako je v novinarstvu, tako je v prevajalskih krogih, tako je v računalniškem poslu, tako je pri organizaciji družabnih in poslovnih dogodkov v tej ali oni branži - klasično iskanje poslovnih ali družabnih stikov. Ne nazadnje je zelo podobno iskanju zasebnega partnerja oziroma partnerke - bodisi gre za spogledovanje v živo ali pa prijatelji osamelemu posamezniku kaj 'organizirajo'.
Zen Vision je multipraktik, ki v žepnem formatu ponuja predvajanje glasbe, videa in fotografij, hkrati pa je dovolj majhen, da zlahka zdrsne skoraj v vsak žep. Ali lahko Creative Labs ponovi uspeh, ki ga je dosegel Apple z iPodom?
Apple je prehod z arhitekture PowerPC na Intelovo strojno osnovo vzel zelo resno. Dva meseca po predstavitvi svojega prvega računalnika z Intelovim procesorjem je poslal na trg že tretji tak izdelek - od petih družin računalnikov, ki jih izdeluje. Gre za malčka z imenom Mac Mini, ki je najbrž najmanj ugleden član družine Apple.
Danes si težko predstavljamo podjetje, ki pri svojem delu ne uporablja elektronske pošte. Postala je nepogrešljiv del poslovanja. Vemo pa, da je večina zaposlenih ne uporablja zgolj v poslovne namene, temveč tudi za zabavo. E-poštna sporočila so polna bitnih slik, raznih filmčkov, Powerpointovih datotek ipd., to pa po nepotrebnem obremenjuje naš strežnik. Nadzorovanje takega početja je zelo težko, skoraj nemogoče.
Microsoft je javnosti ponudil eno zadnjih preizkusnih različic brskalnika Internet Explorer 7. Tekmeci, kot so Firefox, Opera in še kakšen, so v minulih letih močno napredovali in ponudili bogat nabor funkcij in predvsem razširitev; IE mora zato nadoknaditi marsikaj in nakazati nove možnosti za prihodnost.
Naš največji operater mobilne telefonije se v številnih pogledih več kot uspešno bojuje proti mednarodnemu tekmecu Si.mobilu, za katerim stoji avstrijski Mobilkom, podkrepljen s partnerstvom z Vodafonom. V tem duhu je Mobitel predstavil tudi storitev Integral, neposreden odgovor na Si.mobilov BlackBerry. Tako kot slednji tudi Integral omogoča povezavo s poštnim strežnikom v podjetju, usklajevanje koledarja in imenika ter "potiskanje" elektronske pošte na mobilno napravo.
Ali hrepenite po časih, ko so bili možje še možje in so se s pošto ukvarjali z raznimi programčki v konzoli? Odgovor na nekoliko prirejeno Linusovo vprašanje z začetkov zgodovine Linuxa je leta 2006 najbrž večinoma nasproten tistemu, ki ga je na svoje izvirno vprašanje želel slišati Torvalds.
ASP.NET 1.0 je ob izidu razvijalce spletnih rešitev prijetno presenetil z možnostjo pisanja kode v "polnih" različicah programskih jezikov, ki so podprti v .NET, z bogatim ogrodjem, bogatim naborom kontrolnikov in predvsem z ločitvijo predstavitvenega dela (HTML) od kode, kar je omogočilo precej produktivnejši razvoj.
Ponudba varnostnih naprav in varnostne programske opreme je vse pestrejša in vse bogatejša. Tako postaja ob vedno večjem zavedanju o (ne)varnostih svetovnega spleta vse teže pravilno izbrati ustrezno programsko opremo. Združevanje programske opreme v namenske naprave nam te odločitve v nobenem primeru ne olajša, nabor storitev se namreč (pre)hitro širi. Ogledali smo si, kako se v teh novih razmerah obnesejo Networks Defender ND 310, Cisco ASA 5520, Microsoft ISA Server 2004 in odprtokodni sistemi na podlagi Linuxa.
Arhiv
Po kategorijah
Po avtorjih