Računalnik v dnevni sobi namesto na računalniški monitor največkrat priključimo na televizor. V nadaljevanki o domačem peceju smo že večkrat omenili, da je klasični televizor s katodno cevjo zaradi omejene ločljivosti in prepletene slike le pogojno uporaben za prikaz računalniške slike. A klasičnim televizorjem so šteti dnevi, saj so televizorji s plazemskimi zasloni in zasloni LCD čedalje cenejši.
Navigacijski sistemi, ki temeljijo na sistemu za globalno pozicioniranje GPS (Global Positioning System), danes niso več nobena tehnološka novost, saj so v civilni sferi že vrsto let v rabi predvsem pri plovbi pa tudi v boljših avtomobilih. So pa v zadnjih letih nastale številne ročne navigacijske GPS naprave, ki omogočajo natančno navigacijo z zemljevidi in zanimivimi orodji, ki so v pomoč različnim ciljnim skupinam. Poleg tega izdelovalci ponujajo tudi različne zunanje module, ki jih lahko povežemo z napravami, kot so računalniki, ročni računalniki pa tudi mobilni telefoni, in s tem razširimo njihovo uporabnost tudi na področje elektronske navigacije. Ciljne skupine uporabnikov, na katere merijo podjetja, so seveda različne, vsem pa je skupna potreba po čim natančnejšem in čim hitrejšem orientiranju v prostoru. Raba takih rešitev tako sega od pohodnikov, turistov ali kolesarjev, ki si vedno želijo vedeti, kje so in se nočejo "izgubljati" v širnem svetu, pa do resnejših uporabnikov, ki navigacijo potrebujejo za učinkovitejše ribarjenje, letanje, skakanje s padali ipd. Ne nazadnje so velika ciljna skupina tudi profesionalni uporabniki, kot so npr. gozdarji, lovci in seveda tudi vojska ali policija. Konec koncev je mogoče sprejemnike GPS v kombinaciji z drugimi tehnologijami (kot je npr. tehnologija GSM) uporabljati tudi za slednje ljudem, vozilom, plovilom in drugim gibljivim objektom.
Večpredstavnost je tudi pri nas že v prejšnjem desetletju pokukala tudi k izdelkom, primernim za otroke. Prepletanje besedila, zvoka, videa in animacije lahko naredi še najtežjo matematiko ali kemijo zanimivo. Tudi mi smo pokukali v ta svet in preleteli najnovejšo ponudbo na področju miselnih iger in učnih pripomočkov pri nas.
Solonote družine 1559 smo preizkusili že v lanski poletni številki, model P1559AS pa ponuja nekoliko osveženo zasnovo v primerjavi s predhodnikom. Opremljen je s procesorjem Pentium M s taktom 1,6 GHz, 512 MB pomnilnika in 60-gigabajtnim diskom, za optične nosilce pa je na voljo zapisovalnik DVD. Zaslon ima ločljivost 1400 × 1050, za sliko pa skrbi nVidiin procesor GeForce Go6200 s 128 MB namenskega pomnilnika. Prenosnik je z vmesniki dokaj dobro opremljen, izpostavili pa bi razširitveno mesto za kartice ExpressCard, ki jih, kljub temu da se je sistemski nabor Intel 915 že dodobra uveljavil v prenosnikih, izdelovalci le redko vgrajujejo v naprave.
Pred nekaj meseci smo že preizkusili Packard Bellovo zverino s kar 17-palčnim zaslonom. Poleg velikega zaslona je bila posebnost modela W3220 tudi to, da je imel vgrajen AMDjev procesor Turion, ki se med izdelovalci prenosnikov zaenkrat še ni najbolje "prijel". EasyNote W7600 je navzven skoraj povsem enak modelu z AMDjem, v notranjosti pa tiktaka v prenosnikih precej bolj razširjeni Intelov procesor Pentium M.
Najmanjši prenosnik v ponudbi podjetja Packard Bell pri nas je EasyNote A8500. Računalnik po merah sicer spada med večje in težje ultra lahke prenosnike, toda v torbi kljub temu zasede občutno manj prostora od povprečnega prenosnega računalnika. Tehta namreč slaba dva kilograma, debel pa je 3,3 centimetre.
EasyShare P850 je navzven sicer podoben svojemu zmogljivemu sotrpinu P880, vendar gre za povsem drugačen aparat. Z objektivom se uvršča v razred aparatov z veliko optično povečavo: optična povečava objektiva je 12-kratna, z goriščno razdaljo od 36 do 432 mm. Aparati s tako goriščno razdaljo so danes večinoma opremljeni s stabilizatorjem slike: to velja tudi za P850, tako da je primeren tudi za nekoliko bolj tresoče se roke (in malo daljše osvetlitvene čase).
Serija T je pri Lexmarku že skoraj stalnica, enako kot njegova nenavadna zaobljena oblika. Z novim modelom v tej seriji, T640, zaobljenost sicer ostaja, a ni več tako izrazita. Na voljo je več modelov T640, razlike pa so v dodanih predalih, možnosti omrežne povezave in tiskanju na obe strani. Preizkusili smo model z oznako "n", torej model z omrežnim vmesnikom.
Nadgradnjo C510 so v Lexmarku poimenovali C522n. Trenutno je na voljo le en model, z omrežno kartico, čez čas pa nemara lahko pričakujemo še kakšnega člana te serije. Ključna pridobitev, tiskalnik, ni več večprehodni (torej v barvah počasen in glasen), temveč polnokrvni enoprehodni model.
Kodak EasyShare P880 je eden zmogljivejših aparatov v ponudbi tega podjetja, med boljšimi pa je tudi, če ga primerjamo z aparati iz njegovega cenovnega razreda. V primerjavi z večino konkurentov ima namreč veliko prednost: objektiv, katerega goriščna razdalja (če merimo v ekvivalentu 35-milimetrskem formatu) pri najširšem kotu zajemanja meri le 24 mm. Gre torej za izvrsten aparat, ko želimo narediti dober posnetek panorame ali če slikamo v zaprtih prostorih od dokaj blizu. Tudi sicer je precej spodobno opremljen: objektiv ponuja 5,8-kratno optično povečavo (24-140 mm), tipalo pa posnetke zajema z osmimi megapikami.
Casio s svojimi Exilimi določa nove zunanje mere aparatov. Njegovi izdelki namreč večinoma sodijo med žepne modele, po zunanjih merah pa so tudi v tej konkurenci pogosto med najmanjšimi. Exilim EX-Z110 sicer ne sodi k najmanjšim modelom na trgu, ker so se Casiovi inženirji raje odločili za ugodnejše razmerje med velikostjo, zmogljivostjo in ceno kakor za prestavljanje mejnikov.
LBP 5200 je trenutno edini barvni laserski tiskalnik za rabo doma (oz. v manjših pisarnah), ki ga ponuja Canon. Upali bi si trditi, da temelji na istem tiskalnem mehanizmu, kot ga premore Hewlett-Packardov model Color Laserjet 2550, ki smo ga preizkusili že julija 2004. Pogone za Hewlett-Packardove laserske tiskalnike namreč dejansko izdeluje (in razvija) Canon, a sme po pogodbi svoje modele z istim mehanizmom trgu predstaviti šele veliko pozneje. Takrat ima Hewlett-Packard v svojem repertoarju že tudi nov model.
Benq ponuja dokaj širok izbor digitalnih žepnih fotoaparatov, vendar ta izdelovalec na našem trgu še ni uveljavljen. E520 spada v razred elegantnih žepnih fotoaparatov. Debel je le 21 milimetrov in ga lahko vtaknemo v vsak žep. Ohišje je kovinsko in precej gladko, a aparat lahko upravljamo le z eno roko, le pri brskanju po menujih si moramo pomagati z obema. Velika pomanjkljivost ohišja so vratca za akumulator in kartico, ki se pri jemanju aparata iz žepa skoraj vedno odprejo. Akumulator je na srečo zavarovan še z zatičem. Tudi gumb za vklop je bolj tog in ga je treba držati kar nekaj sekund, tako da vklop ne uspe vedno v prvem poskusu. Verjetno so se v BenQ tega zavedali in dodali možnost vklopa tudi prek določene menujske tipke, ki je bolj občutljiva za pritisk.
V Sony Ericssonu so ugotovili, da uporabniki mobilnih telefonov s temi napravami vse več fotografirajo in novejše modele uporabljajo tudi kot predvajalnike MP3. A ker je te vsebine iz telefonov načeloma mogoče spraviti le v računalnik - tega pa nima prav vsak (bralci Monitorja so seveda izjema) - pogosto obtičijo v telefonih. Tako so pripravili bluetooth vmesnik, ki ga je mogoče priključiti na televizor, monitor in/ali glasbeni stolp ter tako prikazati fotografije in poslušati glasbo. MMV-200 (kot so napravo poetično poimenovali) deluje tudi kot bralnik pomnilniških kartic (MemoryStick, SD/MMC). To omogoča tudi prikazovanje fotografij in videoposnetkov iz običajnih fotoaparatov na televizorju.
Spletna stran www.systernals.com, odprtokodni projekt Marka Russinovicha in Brycea Cogswellsa, je popolnoma sponzorirana s strani uspešnega podjetja Winternals (www.winternals.com), ki v tesnem sodelovanju z Microsoftom razvija sistemska orodja za Okna. Ponuja veliko število uporabnih sistemskih orodij, ki jih odlikujejo predvsem enostavnost, učinkovitost in majhna poraba sistemskih sredstev. Za povrh so še brezplačna, zato smo si nekaj najzanimivejših tudi ogledali.
Pospeševalniki prenosa (t. i. Download Manager oz. Download Accelerator) je pravzaprav nehvaležen prevod, saj ne gre le za hitrejše nalaganje datotek, temveč za to, da te zmorejo veliko več. Razvili so se pred leti, ko so brskalniki precej slabo podpirali shranjevanje datotek. Odtlej se je stanje popravilo, saj sodobnejše različice brskalnikov podpirajo nadaljevanje prekinjenega prenosa (resume), čeprav Internet Explorer tega še ne omogoča. Ker so bili brskalniki namenjeni predvsem odpiranju strani, manj pa shranjevanju datotek, so se razvili ti programi, ki so omogočali predvsem nadaljevanje prekinjenega prenosa (če je le strežnik podpiral to možnost), hkrati pa so bili nekakšni urejevalci prispetih datotek. Zdaj imamo sicer hitrejše povezave, toda tudi datoteke so vedno daljše (denimo distribucije Linuxa v slikah DVD), tako da je problem prekinjenih prenosov še vedno aktualen.
Za povezovanje računalnikov v omrežja se dandanes najpogosteje uporabljajo omrežni kabli UTP, mobilnejši uporabniki pa z veseljem izkoriščajo svobodo brezžičnih omrežij Wi-Fi. Že kar lep čas pa je na trgu še ena možnost - povezovanje po električnih žicah.
Zmogljivost diskov SATA se je v zadnjih letih strmo večala. Najzmogljivejši imajo tako danes na voljo kar 500 GB prostora za podatke. Edina izjema so bili sicer najhitrejši med njimi, Western Digitalovi Raptorji, katerih najzmogljivejša različica že nekaj let premore za današnje razmere skromnih 74 GB.
Želja kupcev in zato tudi izdelovalcev je, da bi brezžična omrežja Wi-Fi dosegala hitrosti, enake tistim v ožičenih omrežjih. Zato smo bili v preteklosti priča številnim pohitritvenim tehnikam običajnih brezžičnih omrežij, a tako zaželena hitrost 100 Mb/s kljub temu ni bila dosežena. Netgear Rangemax 240 pa obljublja prav to - hitrosti blizu magične številke 100 Mb/s.
Apple je junija lani objavil, da bo v enem letu začel vgrajevati v svoje računalnike Intelove procesorje namesto procesorjev PowerPC G4 in G5. Prehod naj bi bil postopen in po načrtih naj bi ga dokončali do konca leta 2007.
Še iz časov pred ADSLom, ko smo računalnike v internet priključevali po analognih in ISDN povezavah, mi je nemško podjetje AVM ostalo v dobrem spominu. Njihovi vmesniki ISDN so bili zgled zanesljivosti in enostavne rabe. Zato sem bil prijetno presenečen, ko mi je v roke prišel AVMov računalniško/telefonski izdelek Fritz! Box Fon in mi potrdil, da še vedno vedo, kako izdelati uporabno napravo.
Ko smo si pred dvema letoma ogledali programe, ki nam pomagajo računati dohodnino, je bila izbira kar pestra. Nič manj kot šest programov in preglednic je bilo na voljo, vsi brezplačni. Upali smo, da bo izbira, tudi zahvaljujoč možnosti elektronske oddaje dohodnine, vedno večja. Pa smo se zmotili.
Tako AMD kot Intel imata v ponudbi poleg "običajnih" procesorjev za smrtnike tudi elitni model procesorja za tiste, ki se jim najboljše in najzmogljivejše nikoli ne zdi predrago. Intel je pri Extreme Edition Pentiumih prešel na dve jedri že en rod nazaj, prvi dvojedrni Athlon 64 FX pa je prišel na police trgovin šele po novem letu.
V eni izmed prejšnjih številk smo na tem mestu popisali svoje zgode in nezgode s priključkom VDSL T-2, ki ga imamo od sredine novembra. Tokrat smo si izborili testni priključek ADSL2+, ki naj bi bil Telekomov odgovor na visoke priklopne hitrosti, ki jih danes domačim uporabnikom ponuja le T-2.
Acerjev TravelMate 2413WLMi sodi v osnovno ponudbo poslovnih prenosnikov tega podjetja. To se vidi že po tehničnih značilnostih prenosnika, saj ima vgrajen procesor Celeron M in ne zmogljivejšega Pentiuma M. Kljub temu sodi med spodobneje opremljene prenosnike spodnjega cenovnega razreda: 512 MB pomnilnika, 60-gigabajtni disk in DVD zapisovalnik je več, kot ponujajo nekateri konkurenti po podobni ceni.
Intel je novi rod mobilnih procesorjev z razvojnim imenom Yonah razvijal kar nekaj časa, takoj po novem letu pa je novince tudi predstavil. Obenem je seveda izdelovalcem prenosnikov ponudil tudi prenovljeni komplet Centrino. Novi procesorji se imenujejo Core Duo, novi Centrino pa Centrino Duo.
Digitalni fotoaparat ima danes že skoraj vsak, ki ga zanima fotografiranje. Velik del uporabnikov uporablja Canonove modele, saj je ta izdelovalec s svojimi aparati že od nekdaj v vrhu ponudbe. Ob nakupu seveda dobimo ustrezno programsko opremo za urejanje fotografij, ki omogoči tudi povezovanje z aparatom in prenos slik v računalnik.
Če lahko za sodobne distribucije Linuxa trdimo, da podpirajo skoraj vso strojno opremo, ki deluje v okolju Windows, je slika diametralno nasprotna pri programski opremi. Praviloma namreč velja, da prav programov, ki so de facto standard na svojem področju rabe, ni v različici za Linux.
Pred leti me je poklical neki Anglež, povedal, da je lastnik tovarne igrač, da je v internetu videl mojega Perkmandeljca in bi rad iz njega naredil igračo. Ker sem imel že veliko slabih izkušenj s podobnimi internetnimi ponudbami (niti ena ni zaživela, vse pa so mi vzele silno veliko časa), sem mu postavil nekaj pogojev: igrača mora biti v naravni velikosti (jamski škratje so v naravi veliki nekako od 60 do 70 cm, vsaj tako pravijo), izdelana mora biti zelo natančno in realistično (videti se mora vsaka gubica, žilica in pora), vsi deli igrače (tudi usta) morajo biti gibljivi in pa, poglavitno, igrača mora imeti VSE(!) okončine. (Spominjam se namreč, da sem kot otrok vsaki igrači najprej pokukal pod obleko in bil vedno globoko pretresen. Otrokom sem hotel prihraniti to razočaranje, ki lahko pozneje vodi v hude duševne motnje - kdor me pozna, ve, o čem govorim.) Prepričan sem bil, da bo odklonil, pa ni! Z vsem se je strinjal (no, o velikosti zasebnih delov sva se malce pogajala).
Osebni računalnik za domači kino praviloma uporabljamo udobno zavaljeni v fotelj ali leže na kavču v dnevni sobi in klasična miška in tipkovnica se tam ne znajdeta najbolje. Za upravljanje potrebujemo tak ali drugačen daljinski krmilnik in tokrat si bomo ogledali, s kakšnimi vse lahko upravljamo HTPC.
Arhiv
Po kategorijah
Po avtorjih
