Strup je v majhnih stekleničkah ...
... pravi znani pregovor. Enako bi lahko rekli tudi za Sandiskov bralnik pomnilniških kartic, ki je najmanjši, kar smo jih imeli priložnost srečati. Obenem je tudi spodobno hiter.
... pravi znani pregovor. Enako bi lahko rekli tudi za Sandiskov bralnik pomnilniških kartic, ki je najmanjši, kar smo jih imeli priložnost srečati. Obenem je tudi spodobno hiter.
Pomlad je čas, ko s prihodom toplejših dni prevetrimo omare z oblačili. Podobno počnejo tudi vsi danes vidnejši izdelovalci "digitalcev" - tako pomladi kot tudi jeseni v veliki večini prenovijo svojo ponudbo majhnih kompaktnih aparatov, pa tudi tistih nekaj bolj zmogljivih (z velikim zumom, denimo). Seveda tudi pri tokratni osvežitvi Sony ni izostal. V družini kompaktnih aparatov za preprosto družinsko rabo ponuja kar pet novih aparatov. Tokrat preizkušeni DSC-W120 spada nekako na rep cenovnega razpona tega priljubljenega izdelovalca.
O vzdržljivih in odpornih prenosnikih smo v preteklosti že pisali, nazadnje maja lani. Takrat smo tudi preizkusili prenosnik izdelovalca General Dynamics (prej Itronix), ki se je obnesel brezhibno tudi na preizkusu polivanja s tekočino in padca na tla.
Canon je z aparati Powershot S1, S3 in trenutno še vedno aktualnim S5 požel precejšen uspeh. Gre namreč za zmogljive in med naprednejšimi uporabniki čislane aparate, ki so se kitili predvsem z veliko optično povečavo, pa tudi številnimi drugimi zmožnostmi. Žal ravno zaradi tega niso bili nikoli pretirano poceni. Powershot SX100 IS je potemtakem neposreden odgovor na ta očitek, saj je namenjen tistim, ki bi radi privarčevali kak evro pri nakupu svojega "kanona".
Lani oktobra smo preizkusili najlažji in tudi najmanjši polno opremljeni prenosnik na trgu (izjema je le pravkar predstavljeni Apple iBook Air). Govor je seveda o Toshibinem modelu R500, ki velja za sam vrh ponudbe t. i. "subnotesov" na trgu. A Toshiba se ni ustavila tu, saj so predstavili še lažji prenosnik.
Easyshare M883 je eden izmed dveh novih aparatov iz družine M ameriške družbe Kodak. To je vitek, lahek in cenovno dokaj ugodno naravnan aparat. Je pa res, da je konkurenčni boj na tem delu trga precej bojevit.
V najbližji (spletni) trgovini s fotografsko ali računalniško opremo danes lahko postrežejo z že kar nepreglednim številom pomnilniških kartic različnih vrst in velikosti. Na srečo tudi tisti cenejši namenski bralniki teh miniaturnih pomnilniških "možganov" obvladajo večino, s prilagojevalniki pa kar vse vrste omenjenih kartic. Kljub na videz enakim bralnikom pa so cenovne razlike med njimi precejšnje. V čem se torej razlikuje tisti najcenejši od tudi nekajkrat dražjih konkurentov?
OLPC - One Laptop Per Child je pobuda, s katero bi vsemogočni zahod rad računalniško opremil in opismenil države tretjega sveta. O njej smo že večkrat pisali (tudi tokrat, med mnenji na zadnjih straneh), zato si tokrat oglejmo dejanski preizkus prvega računalnika OLPC.
Diski, ki jih v računalnikih uporabljamo danes, so v osnovi enake naprave kakor tiste izpred 20 in več let. Tehnološki razvoj je resda prinesel pohitritev in povečanje zmogljivosti, osnova (vrteče se magnetne plošče, bralno/pisalne glave) pa je ves čas ostala enaka. A vendarle lahko že (tudi pri nas) kupimo disk tudi povsem drugačnega "pedigreja".
Zdi se, da vsak izdelovalec, ki v svetu digitalne fotografije kaj velja, skorajda mora ponuditi tudi aparat z veliko optično povečavo. V prejšnji številki smo si ogledali Olympusov in Canonov primerek, tokrat pa smo preizkusili Panasonicov fotoaparat z 18× zumom.
Arhiv
Po kategorijah
Po avtorjih