Televizija visoke ločljivosti sicer očitno še lep čas ne bo zašla v naše kraje, a ko to berete, so v trgovine, tudi naše domače, že prišli novi Sonyjevi Playstationi 3 s predvajalnikom blu-ray, in tudi kakšen Toshibin predvajalnik HD-DVD bi se moral najti, z njimi pa prihajajo filmi (in seveda videoigre) v najvišji ločljivosti, s 1920 x 1080 pikami.
Predpogoj za izmenjavo podatkov po internetu je enolično določen naslov IP pošiljatelja in prejemnika. Prav zaradi tega se zdi, da je anonimnost v internetu nemogoče doseči. Vendar Tor in sorodne tehnologije (JAP) obljubljajo anonimnost, s katero naj bi nas varovali pred vohuni, kriminalci, hekerji, nepoštenimi skrbniki strežnikov in prav tako nepoštenimi vladnimi organizacijami. Anonimnost poskušajo doseči ob pomoči kriptografskih postopkov in omrežnih storitev.
Čeprav Linuxu v namiznih računalnikih ne kaže najbolje, je nedvomno že zmagal med strežniki, zelo dobro pa mu kaže tudi na t. i. "embeded" področju ali, po domače, pri vdelavah. Se pravi na manjših napravicah, kot so npr. domači usmerjevalniki. Strojna programska oprema DD-WRT je odličen pokazatelj njegove moči v tej smeri.
Nekaj primerov shranjevanja varnostnih podatkov prek interneta smo v prejšnjih številkah že opisali - tujo rešitev Mozy in rešitev slovenskega podjetja Podatkovna banka. Tokrat smo dobili na preizkus še eno slovensko rešitev, Varnostna kopija.
Brezžična omrežja doživljajo nesluten razcvet. To je opazno tudi v vse večjem številu javnih vstopnih točk (hot spots). Različne institucije, organizacije, podjetja in celo posamezniki ponujajo svojo infrastrukturo, brezplačno ali proti plačilu, na voljo vsem zainteresiranim z ustrezno strojno opremo. Marsikateremu uporabniku taka ponudba zelo olajša različne vsakdanje obveznosti in opravila. Na žalost je še temnejša plat.
Ob misli na to, da bi naš računalnik ali prenosnik doživel bližnje srečanje s polnim kozarcem vode ali skodelico kave, gredo verjetno večini kar lasje pokonci. Kaj šele, da bi nam prenosnik zgrmel z mize na tla. Pa vendar, danes so na voljo modeli, ki oboje dokaj dobro prenesejo.
Pametni mobilni telefoni postajajo vse bolj razširjeni, njihove funkcionalnosti pa vse manj uporabljane, saj njihovi lastniki dejansko želijo zgolj mobilni telefon. Kljub temu pa trg programske opreme za take telefone nezadržno raste. Preizkusili smo ponudbo Symbian.
Tokrat so mi v uredništvu naprtili nenavadno nalogo - preizkusiti dve konzoli zadnje, sedme generacije. Naloga, nevredna resnega "hardveraša", boste rekli. A se nisem dolgo upiral; z igrami, zlasti računalniškimi, je namreč tako kot z otroškimi vlakci in ženskimi prsmi. Oboje je ustvarjeno za otroke, a se z njimi najraje igramo stari dedci.
Mozillin Thunderbird med poštnimi odjemalci nima tolikšnega tržnega deleža, kot ga ima Firefox med spletnimi brskalniki. Program, ki je v osnovi "le" povprečen program za branje elektronske pošte, pa si z brskalnikom deli eno skupno lastnost: z dodatki lahko njegove zmogljivosti precej povečamo.
Če se veliko ukvarjamo z računalniško grafiko, se nam vsekakor splača premisliti o tako imenovanih grafičnih tablicah. Ne, ne gre za tablične računalnike, temveč za tablice, pri katerih uporabljamo svinčniku podobna pisala za risanje oziroma za vodenje kazalca po računalniškem zaslonu.
WinZip je program, ki ga najverjetneje najdemo v največ računalnikih v Sloveniji, morda celo na svetu. Velikanska večina namestitev je, resnici na ljubo, nelicenčnih in vsi smo se že dodobra navadili klikati gumb "OK", ko nas program opozarja, da je naše preizkusno obdobje poteklo in nas prosi, da za uporabo odštejemo nekaj cekinov. In čeprav program nikakor ni drag in si avtorji programov shareware vsekakor zaslužijo nagrado, velja razmisliti o menjavi programa za stiskanje datotek. Na voljo so namreč zmogljivejši programi, ki so celo brezplačni. Pa še Damoklejevega meča inšpekcije oz. BSA se bomo tako rešili ...
Že kar nekaj časa je minilo, odkar smo namizne računalnike, vsaj tiste za poslovne uporabnike, nehali ocenjevati le po vgrajeni strojni opremi. Na tem področju so si vsi vse preveč podobni. Namiznim računalnikom sledijo tudi prenosni. Kako jih izdelovalci ločujejo od konkurence?
Živimo v svetu, v katerem so take ali drugačne elektronske igračke prej pravilo kot izjema. Smiselno je, da ročni računalniki, telefoni, poštni programi na PCjih ipd. uporabljajo isti seznam stikov in si znajo med seboj izmenjati morebitne spremembe. Načinov, kako to doseči, je veliko, a le redki so tako enostavni, kot bi od takega osnovnega opravila pričakovali.
Za uspešno, učinkovito in (tudi) dovolj dolgo delovanje računalnikov v omrežju moramo vsekakor primerno skrbeti zanje in jih redno vzdrževati. Tej zahtevi je neprimerno laže zadostiti v tistih okoljih, kjer je število računalnikov (in tiskalnikov, pa tudi drugih omrežnih naprav) majhno ali pa so te skoncentrirane na istem kraju. Težave nastopijo predvsem v večjih okoljih z veliko napravami, ki so lahko nameščene na različnih krajih in se med seboj razlikujejo po vsebini in namenu uporabe. Tu vzpostavljanje nadzora in evidence zahteva predvsem veliko volje, časa in denarja. Prav zadnje je tudi bistveno pri odločitvi, zakaj sploh voditi evidenco. Dobra evidenca namreč lahko zelo zmanjša tako stroške kot tudi čas, porabljen za vzdrževanje naprav.
Prijava v lasten strežnik z oddaljenega kraja odpira določena tveganja, saj je v računalniku, ki ga uporabljamo, morda nameščen beležnik tipkanja (key logger). Napadalec lahko ob pomoči beležnika pridobi podatke za dostop do našega domačega strežnika. Da bi se temu izognili, lahko uporabljamo enkratna gesla (angl. one-time-password). Vzpostavitev sistema enkratnih gesel v lastnem strežniku zahteva le nekaj korakov.
Splet je ranljiv. Spletne dveri, CMSji, forumi, Wikiji, spletni dnevniki in druge spletne aplikacije so vsak dan na udaru številnih napadalcev, ki imajo en sam cilj - pretentati uporabnika in pridobiti njegove zaupne podatke. Na svetovnem prizorišču se, kar zadeva varnost, dogajajo korenite spremembe. V kategoriji "najbolj zloglasni napadi" so prekoračitve medpomnilnika (buffer overflow) prepustile vodilno mesto napadom na spletne aplikacije. Med celotnim spektrom teh napadov pa so prestol brezkompromisno zasedli napadi XSS. Bodite pripravljeni. Njihov čas šele prihaja ...
Mobilni telefoni so v zadnjih desetih letih zadali zelo resen udarec industriji ročnih ur, saj se vse manj ljudi, predvsem mlajših, odloča, da bi uro sploh nosili. Pa vendar je ročna ura še zmeraj tudi statusni simbol. Sony Ericsson je zato združil moči s podjetjem Fossil in izdelal ročno uro, ki za povezavo z mobilnim telefonom uporablja povezavo bluetooth.
Microsoft je svojo družino strežniških izdelkov razširil v nasprotno smer kot navadno - za domače uporabnike je predstavil strežnik Windows Home Server. Ciljna skupina so domovi z vsaj dvema računalnikoma in širokopasovno povezavo v svet.
Le kdo se še spominja, kako so bili iskalniki videti pred desetletjem? Kakšen Yahoo je imel poindeksiranih ravno toliko strani, da si jih lahko brez večjih težav pregledal kar v zgledno urejenih kategorijah. Tudi Altavista je ponavadi za geslo prikazala nekaj deset zadetkov, ki jih je uporabnik zlahka pregledal. No, časi so se spremenili, iskalniki so se razbohotili, očitno pa nastaja potreba tudi po drugačnem načinu iskanja, ne zgolj po tipkanju ključnih besed v iskalnik.
Že vsaj od vzpostavitve prvih omrežij UMTS se mobilni operaterji trudijo postati tudi relevanten ponudnik interneta. Mobitel po nadgradnji omrežja na HSDPA to znova poskuša. Ali mu bo uspelo?
Datotečni urejevalnik Directory Opus je na trgu nič manj kot sedemnajst let. V osnovi je bil razvit za računalnike Amiga.
Posebnost kamer IP je, da je ogled živih posnetkov možen na praktično kateremkoli omreženem računalniku v krajevnem omrežju, ob pomoči interneta pa praktično kjerkoli na svetu. Tokrat predstavljamo eno najzmogljivejših tovrstnih kamer, Axis 233D.
Olympus je pred dobrim letom predstavil fotoaparat SLR vstopnega razreda, model E-500. Fotoaparat je bil neke vrste odgovor na slabo sprejetost modela E-300, ki je bil kljub tehnični zmogljivosti prodajno neuspešen. A v zadnjem letu sta največja Olympusova tekmeca, Canon in Nikon, že predstavila vstopne zrcalno-refleksne modele z desetimi milijoni pik. In ker se megapike dobro prodajajo, se jima je pridružil še Olympus.
Nokiini Communicatorji so bili zmeraj znani kot zanesljivi in varni mobilni telefoni, saj so uporabljali zgolj preverjene mobilne tehnologije (torej ne najnovejših) in bili zaradi svoje velikosti in teže v skrajni sili uporabni tudi kot orožje ;). Nokia E90 je precej lažja, polna vseh najsodobnejših tehnologij, neverjetno hitra in, po našem preizkusu, še zmeraj povsem zanesljiva.
Na vse večjo priljubljenost pametnih telefonov BlackBerry se veliki izdelovalci mobilnih telefonov vse uspešneje odzivajo. Najnovejši primer je korejski Samsung, globalno tretji največji izdelovalec mobilnih telefonov (za Nokio in Motorolo) s svojim modelom SGH i600, znanim tudi pod imenom BlackJack. RIM je že konec lanskega leta tožil Samsung zaradi podobnosti z imenom BlackBerry, vendar sta se podjetji nato pogodili in Samsung zdaj lahko uporablja BlackJack zgolj kot dodatno oznako tega telefona.
Kdor čaka, dočaka. Amis IPTV namreč. Trenutno najmlajša televizija IP, četrta na našem trgu, je s komercialnim imenom AmisTV na moč podobna že videnim rešitvam drugih ponudnikov.
Vmesnik firewire se je, razen za priklop video opreme, uveljavil precej slabše od USB, ki v svoji drugi različici ponuja podobne hitrosti prenosa. Ali se bo njegova hitrejša različica odrezala kaj bolje?
O t. i. DVDjih z modrim laserjem oz. HD DVD in blu-ray se govori in piše že tako dolgo, da bi pričakovali, da bo trg z njimi že popolnoma preplavljen. Pa ni tako; prvi pogon blu-ray smo dobili v roke šele zdaj.
Je že tako - ljudje kupijo skorajda karkoli, če se le poskrbi za dobro in nasilno promocijo, pa naj bo oglaševani artikel še tako sumljiv in že na prvi pogled neuporaben. Nekateri iz gole radovednosti (tudi avtor tega prispevka), drugi pa preprosto iz nevednosti ali naivnosti. Eden izmed boljših kandidatov za to je novi Creativov zunanji Sound Blaster.
Komuniciranje z državo je nekaj, proti čemur ima večina od nas odpor. Obrazci, takse, dolge vrste in podobno ježijo kožo navadnemu človeku. V zadnjih letih pa se stvari, sicer opotekaje, začenjajo premikati v pravo smer.
Arhiv
Po kategorijah
Po avtorjih
