Nekoč je bil Turbo Pascal. Odlično razvojno okolje s programskim jezikom pascal, ki je delovalo v okoljih DOS in CP/M, izdelovali pa so ga v podjetju Borland, ki je z njim tudi zaslovelo - predvsem po zaslugi cene. V času, ko so razvojna orodja stala po nekaj tisoč dolarjev, so v Borlandu stavili na 99 dolarjev - in zmagali.
Najbrž nas ni malo, ki ob besedi virtualizacija najprej pomislimo na programske izdelke VMWare. Pa vendar ti še zdaleč niso edini, ki omogočajo poganjanje enega operacijskega sistema znotraj drugega. Za primer vzemimo uporabnike Macintoshev, ki že celo desetletje poznajo emulator Virtual PC.
Pri predstavitvah (na primer programskih orodij) se velikokrat zgodi, da je zgolj običajna projekcija premalo, večkrat je pri teh dogodkih demonstracija skoraj nujnost. Najbolj seveda pritegne demonstracija "v živo", če pa zaradi okoliščin to ni mogoče, bi si želeli vsaj zavrteti kakšen posnetek uporabe orodja. Brezplačno orodje Wink 2.0 vskoči na pomoč ravno pri takih zahtevah. Še bolj se te potrebe pokažejo pri pisanju ene najbolj ključnih komponent vsake programske opreme - pomoči uporabniku. Skratka, Wink je orodje za pisanje vodičev in demonstracij, ki jih zajemamo neposredno z namizja našega računalnika.
Casiova naprava YC-400 je že na prvi pogled malce čudna reč. Stojalo, ki drži digitalni fotoaparat navzdol, skupaj z vgrajeno lučko in zložljivo mizico, tvori preprost optični bralnik za dokumente do velikosti A4. Bistvo naj bi bila tudi prenosljivost, saj se celotna konstrukcija zloži v škatlico, to pa pospravimo v priročno torbo.
Nokia je svojo serijo telefonov Eseries posvetila predvsem poslovni rabi, zato prvi modeli sploh niso imeli fotoaparata, večpredstavne funkcije so bile v ozadju, oblika pa je bodisi merila na čim več funkcionalnosti kot pri E60, bodisi na podobnost z uspešnimi modeli prejšnjih let kot pri E50.
Varnost v dobi interneta je postala nuja, zato si medsebojnega povezovanja ne moremo predstavljati brez zaščitnih tehnologij, kot je npr. VPN. Vzpostavitev takih omrežij pa je za povprečne uporabnike največkrat preveč zahtevna, zato te tehnologije praviloma ne uporabljajo. Na trgu pa že nekaj časa programski izdelek, imenovan Hamachi, ki ponuja vzpostavitev omenjenega omrežja brez večjih težav.
Zgodba še iz časov modemov se danes (spet) ponavlja. Ko smo že mislili, da je bakrena telefonska parica s prihodom ADSL2+ in VDSL dodobra izkoriščena, se je na trgu znašel VDSL2.
Računalniška varnost je v zadnjem času deležna toliko pozornosti kot še nikoli. Zdi se, da upravičeno, saj se težišče delovanja mojstrov računalniških hudodelstev premika na področje čistega kriminala. Po domače povedano, piscem zlonamerne kode ne gre več toliko za priznanje s strani njim enakih, temveč za bolj otipljive, finančne koristi. Teh si obetajo na račun neveščih oziroma pred zlonamernimi programi nezaščitenih uporabnikov. Čas premika zlonamernega programja v kriminalne sfere pa je po drugi strani priložnost za podjetja, ki izdelujejo programe za zaščito pred zlonamernimi programi.
Ko je Sony Ericsson lani hkrati napovedal pametna telefona M600i in W950i, se je na prvi pogled zdelo, da se razlikujeta zgolj po tipkovnici in barvi - z M600i in njegovo celotno tipkovnico QWERTY so očitno merili na rastoči trg sporočanja, medtem pa naj bi W950i očitno postal predvsem walkman med pametnimi telefoni.
Korenski kompleti ali "rootkiti" so širši javnosti postali znani šele po znanem škandalu s Sonyjevo zaščito proti kopiranju glasbenih CDjev. Pa vendar so v strokovni javnosti znani že veliko dlje, lastnosti, ki so značilne zanje, pa s pridom uporabljajo virusi in trojanski konji.
O tem, da prav vsak uporabnik oziroma računalnik, ki je stalno ali pa tudi občasno priklopljen v internet, potrebuje požarni zid, čivkajo že vrabci na strehi. Skladno s tem je izbira teh programov silno pestra, da o tem, da imajo osnovno zaščito tudi sama Okna, niti ne govorimo. Razlog za pregled stanja na trgu torej in predvsem preizkus zmogljivosti nekaterih najbolj priljubljenih izdelkov.
Digitalni zrcalno-refleksni fotoaparati, ki jih uporabljajo predvsem profesionalci, fotografije shranjujejo (tudi) v zapis RAW, ki še ni primeren za tisk in obdelavo v programih za delo z rastrsko grafiko. Zato jih je treba delno obdelati in pretvoriti v katerega izmed zapisov RGB, kakršen je npr. JPEG. To odpira nišo za novo vrsto programske opreme, ki jo želi zapolniti tudi Adobov Lightroom.
Pri izdelovalcih mobilnih telefonov se zgodovina pogosto ponavlja in Motorola se je spet dokazal kot tehnološki pionir. Naj spomnimo, da je prvi ponudil trifrekvenčni telefon, Timeport, ki ga je bilo mogoče uporabljati v evropskih in ameriških omrežjih GSM, nato jim je prvim uspelo izdelati zadostne količine aparatov UMTS A820, zdaj pa so tudi prvi na trgu s telefonom, ki podpira nov protokol prenosa podatkov, HSDPA.
Okenski uporabniki se v zadnjem času odločajo predvsem med dvema pisarniškima zbirkama - Microsoftovo in odprtokodno OpenOffice.org. Od zadnjih razvojnih različic NeoOffica naprej imajo ti dve izbiri tudi uporabniki Macov, a nekateri med njimi najraje posežejo po tretji možnosti, Applovem iWorku.
True Image, program za varovanje sistema, ki celoten disk ali razdelek stisne v sliko, v kateri so vsi podatki, je že dolgo znan. Deseta domača različica razširja to možnost na varovanje posameznih datotek in programov, s čimer postaja True Image vedno bolj popoln izdelek za vse vrste varnostnih kopij.
Prosto dostopni OpenOffice.org je kakovostna pisarniška zbirka, ki po mnenju zgoraj podpisanega zadostuje veliki večini uporabnikov plačljive Microsoftove zbirke, med uporabniki Macov pa je zelo slabo razširjena. Morda se bo to v kratkem spremenilo.
Kljub temu da so v Xari veterani pri programih za vektorsko risanje (njihovi začetki segajo v čase 8-bitnih mlinčkov) in ponujajo enega najboljših izdelkov po zelo ugodni ceni (XaraXtreme), jim nikoli ni uspelo, da bi si odrezali omembe vreden kosa pogače na področju DTP in grafičnega oblikovanja.
Na trgu prenosnikov z novim Intelovim procesorjem Core 2 Duo se je kalifornijski Apple pojavil z manjšo zamudo. A potrpežljivi kupci so prišli na svoj račun. Pred nami je prenovljen notesnik MacBook Pro, ki strupeno hitro poganja programe za Mace, pa tudi okenske programe, če za poganjanje Oken uporabimo Parallels Desktop.
Total Commander je gotovo eden najbolj priljubljenih nadomestkov za okenski raziskovalec. Na trgu je že vrsto let, preživel je že številne različice Oken in zmore praktično vse, kar si pri delu z datotekami sploh znamo omisliti. Mu je sploh moč še kaj dodati?
Ste kdaj razmišljali o tem, kaj bi lahko storili z dobro poltretjo milijardo dolarjev? Šved Niklas Zennström in Danec Janus Friis o tem nista le razmišljala, temveč sta svojo zamisel začela kar uresničevati. Res pa je, da sta ustvarjalca KaZaA in Skypa ta denar tudi imela.
Parallels desktop omogoča uporabo Oken na Macih. Nova različica prinaša višjo raven integracije programov za Okna v operacijski sistem Mac OS X, saj lahko posamezni programi za Windows tečejo vsak v svojem oknu, ne da bi uporabnik Okna sploh videl.
Skromnejšo brezžično optično miško, s katero bi morala biti zadovoljna večina uporabnikov računalnikov, si lahko omislimo za, recimo, 25 ali 30 evrov. Nas pa je tokrat zanimalo, kako se izkažejo najzmogljivejše, trikrat ali štirikrat dražje zverinice. So vredne svojega denarja?
Microsoft je konec preteklega leta končal razvoj po lastnih trditvah "najpomembnejše izdaje programske zbirke Office v zadnjih desetih letih". Nova pisarna prinaša precej novosti, od katerih je najopaznejša popolnoma prenovljen uporabniški vmesnik, odpravlja številne težave iz preteklosti in skuša zadati odločilni udarec vedno bolj priljubljenemu paketu OpenOffice.org.
Že od samih začetkov omrežij je "vohljač" (sniffer) nepogrešljiv del sistemskih orodij omrežnih upraviteljev. Prestrezanje omrežnega prometa in prisluškovanje temu prometu je namreč predpogoj za uspešno zaščito le-tega. Tudi današnji sistemi za odkrivanje napadov (IDS) niso nič drugega kot nekoliko izpopolnjeni in izboljšani vohljači. Čeprav najdemo "vohljače" v različnih izvedbah, tako strojnih kot programskih, komercialnih in brezplačnih, celo takih, ki vsebujejo le nekaj vrstic kode, jih druži skupna lastnost: sposobnost zajemanja omrežnih podatkovnih okvirov. Čeprav vohljače pogosto imenujemo tudi "lovilci paketov" (packet capture), ta izraz ne drži popolnoma. Orodja za opazovanje omrežja, kot je uradni naziv za vohljače, namreč operirajo na nižji, drugi (podatkovno-povezovalni) plasti referenčnega modela OSI, na tej ravni pa je podatkovna enota protokola (PDU) okvir ali "frame". Vohljači torej prestrezajo okvire in ne paketov. Seveda pa skupaj z okviri zajamejo tudi pakete iz drugih plasti modela OSI, ki so oviti ("enkapsulirani") v okvir.
Mobilni telefoni so še vedno, po kar nekaj letih, eno najbolj agilnih področij računalništva in kot kaže, temu še ni videti konca. Imamo jih sicer že bolj ali manj vsi, vendar smo jih tudi vsi že kar nekaj zamenjali, zaradi nizkih cen in akcij mobilnih operaterjev pa bomo to očitno počeli še kar nekaj časa. Ključni razlogi za resno spremljanje tega tržišča, torej.
Življenje brez elektronske pošte si nekateri že težko predstavljamo. Marsikdo je povsem zadovoljen z brezplačnimi ponudniki, kakršna sta Googlov Gmail ali Yahoo Mail. Seveda pa včasih potrebujemo ali želimo nekaj več, od zaščitenega dostopa POP3 do SMTP v tujih omrežjih oziroma s prijavo. Ogledali smo si, kakšno je stanje pri slovenskih ponudnikih elektronsko-poštnih storitev.
Pisali smo že o večigralskih igrah, v katerih se srečujejo posamezniki in moštva z vsega sveta in prek interneta izživljajo svoj alter ego (november 2006). Še korak naprej je Second Life, alternativni navidezni svet, v katerega iz krute realnosti beži vse več ljudi. Vanj smo se kot dopisniki podali tudi mi.
Že davno smo prišli v tisto obdobje računalništva, ko je dostopno (skoraj) vse, ponudba je velika in raznovrstna kot še nikoli, potrošniki pa so zaradi tega vse bolj zmedeni. To velja tudi za industrijo monitorjev LCD. Ti so se v zadnjih letih že tako pocenili, da so dostopni praktično vsem, kupimo pa jih lahko celo že v malo večjih trgovinah z živili.
Če je nekdaj veljalo, da je treba v dobro video varovanje vložiti kar nekaj denarja in da take sisteme montirajo posebej specializirana podjetja, je danes tudi na tem področju zavel nov veter. No, pri nas je očitno trg teh cenejših sistemov še precej v povojih, saj smo se morali v našem laboratoriju kar potruditi, da smo od podjetij, ki prodajajo tako opremo, dejansko dobili naprave za preizkus. Predvsem zato, ker jih večinoma prodajajo (zelo) majhna podjetja...
Varovanje podatkov, predvsem bolj "dragocenih", kot s fotografije, dokumenti in pošta, je že od nekdaj zelo pomembno. Hkrati pa je zamudno in zapleteno in včasih tudi negotovo. Ena izmed rešitev je varovanje v oddaljenih strežnikih, v internetu.
Arhiv
Po kategorijah
Po avtorjih
