Satelitsko vodenje v avtomobilih je bilo še do nedavna domena tistih z globljimi žepi oziroma bolj ali manj prestižnih avtomobilskih znamk. Pa še tam je natančno in glasovno vodenje zmoglo le na cestah Zahodne Evrope. Danes lahko za tretjino cene (v mercedese, BMWeje in audije) vgrajenega sistema dobimo prenosni Garmin, ki popolnoma obvlada tudi Slovenijo, Hrvaško in Bosno in Hercegovino.
Projektorji, namenjeni bolj mobilnim uporabnikom, so čedalje manjši in lažji. Samsung je z modelom SP-P300ME meje najmanjših projektorjev še občutno premaknil in konkurenci vrgel rokavico v obraz.
Razširjenost digitalne fotografije najlepše odseva v velikanskem številu fotografij, ki jih najdemo na diskih računalnikov. Fotografiramo vedno in povsod, fotografije pretočimo v računalnik, si jih ogledamo in ponavadi nanje pozabimo. Da bi dobile uporabno in trajnejšo vrednost, jih je treba urediti in v lepi podobi predstaviti prijateljem. Takšna predstavitev je neprimerno bolj zanimiva kot suhoparno predvajanje fotografij. Za opisana opravila potrebujemo ustrezne programe in eden takih je Nero PhotoShow Deluxe 4.
Novi standard za brezžično povezovanje ima za posledico tudi nove izdelke. Tokrat preizkušamo take, ki temeljijo na skoraj dokončni različici standarda 802.11n (t. i. draft N).
"Živi," je ob splovitvi procesorjev Core 2 bržkone dahnilo zdravniško osebje, ki se je minula leta sklanjalo nad izmučenim Intelovim telesom. Zadnjih pet ali šest let namreč ne bo z velikimi črkami zapisano v zgodovino tega podjetja. Je stopicanje na mestu zares konec?
Intel je že pred skoraj dvema letoma v svojih sistemskih naborih namesto pomnilnika DDR podprl DDR2. Povečanja zmogljivosti v začetku ni bilo, s čedalje višjimi takti pomnilnikov pa je razlika v pasovni širini pomnilniškega vodila že kar občutna. AMD je do nedavna še vedno prisegal na pomnilnik DDR.
Danes skorajda ni več pomembno, kam postavimo računalnik. Z dostopnostjo in množičnostjo najrazličnejših povezav ga ni več ne težko ne drago omrežno povezati. Dostop je mogoč z oddaljenih krajev ali celo z drugega konca sveta. Prostorskih omejitev skorajda ni več. Še vedno pa se rado zgodi, da moramo nujno prevzeti nadzor nad tipkovnico, miško in zaslonom oddaljenega računalnika. Takrat pokažejo programi za nadzor na daljavo svojo pravo vrednost. Njihova uporabnost in priljubljenost se hitro večata, ponudbe je čedalje več, zato smo jih tokrat kar nekaj vzeli pod drobnogled.
Marsikomu se zaznavanje treh dimenzij prostora ne zdi nič posebnega. Gibljemo se v prostoru in hkrati nezavedno ugotavljamo razdalje do različnih objektov, vendar si to lahko privoščimo le z gledanjem skozi obe očesi hkrati. Z gledanjem skozi le eno oko nam namreč razdalje med različnimi objekti ne bo uspelo določiti. Za uspešno prostorsko gledanje torej potrebujemo dve sliki, levo in desno, ki ju naši možgani združijo v eno samo, stereosliko. Pri gledanju bližnjih predmetov je kot med slikama levega in desnega očesa večji kot pri oddaljenih predmetih, kjer je manjši. Tako lahko ugotovimo, kateri predmet leži bliže in kateri je bolj oddaljen. Na žalost pa nekateri zaradi določenih motenj sploh ne morejo združiti obeh slik v prostorsko sliko, zato si tudi ne morejo ogledovati stereoskopskih posnetkov.
Pri čedalje večji količini najrazličnejših informacij in podatkov, se marsikomu čez čas nabere tudi zajetna količina nosilcev CD ali DVD. Če jih ne označimo pravilno, je kaj hitro zmeda, za iskanje želenega podatka pa lahko porabimo silno veliko časa.
Medtem ko je raba interneta na osebnih računalnikih danes že nekaj samo po sebi umevnega, na področju mobilnih naprav ta val šele prihaja. Da se tu nekaj dogaja, priča tudi vse bolj pestra ponudba različnih programov za posamezno mobilno napravo, kjer še vedno nekoliko vodi platforma PocketPC oziroma Windows Mobile.
Domače usmerjevalnike praviloma priključujemo v internet bodisi prek kabelskega priključka bodisi prek priključka DSL. Dejstvo pa je, da nista vedno in povsod na voljo.
Če ste ob naslovu morda pomislili, da smo dobili v roke katerega od prvih predvajalnikov HD-DVD ali blu-ray, vas moramo razočarati, kajti ti v naše kraje še niso zašli. A čeprav Kissov predvajalnik novega rodu laserskih plošč ne zna brati, ga s prihajajočimi napravami vendarle druži pomembna lastnost - visoka ločljivost namreč.
Marsikdo med nami, še posebej pa to velja za vse upravitelje računalniških omrežij, se je že znašel pred računalnikom z operacijskim sistemom Windows 2000 (ali XP ali še novejšim), ki se ga nikakor ni dalo pripraviti k delovanju. Navadno gre za pokvarjen register ali kak gonilnik, ki ne deluje dobro in sesuje računalnik še med zagonom. Resda si je mogoče dostikrat pomagati z ukazno vrstico, do katere lahko pridemo v varnem načinu, vsemogočna pa ta rešitev le ni. Dostikrat bi si želeli pognati Windows s plošče, v zbujenem sistemu pa potem obujati diske.
Kar zadeva hitrost branja in pisanja, so diski ena počasneje razvijajočih se panog v siceršnjem stampedu računalniških tehnologij. A po drugi strani pri večanju zmogljivosti z Moorovim zakonom precej dobro držijo korak.
Microsoft skupaj s pisarniškimi orodji iz paketa Office pripravlja tudi nove različice svojih strežniških izdelkov za spletne dveri - portale. Družina izdelkov SharePoint v novi generaciji dobiva še vidnejšo vlogo in ta se bo po mnenju analitikov v prihodnje krepila. Ali lahko SharePoint iz zanimivosti preraste v resno poslovno orodje?
Predstavljajte si, da imate v delovnem okolju več računalnikov, vsakega za svoje opravilo. Predstavljajte si nadalje, da imajo ti računalniki različen operacijski sistem. In da bi si vse te računalnike želeli upravljati le z eno tipkovnico in miško. Željo vam uresniči program Synergy.
Matrox je bil včasih nadvse pomemben na področju grafičnih kartic, a ga je razvoj zmogljivosti 3D, ki sta jih narekovala ATI in nVidia, ujel nepripravljenega. Nekaj časa so se še trudili in novinarje prepričevali, da so najboljši, potem pa so obupali. Kar zadeva pospeševanje 3D, drugače pa nikakor ne.
No, skoraj. Siol je namreč v času svetovnega nogometnega prvenstva razveselil številne ljubitelje žogobrca in tehničnega napredka ter paketu programov na Siol TV dodal prenose vseh tekem v visoki ločljivosti, a le poskusno in samo ponekod.
Microsoft je konec maja hkrati predstavil drugo razvojno in hkrati prvo javno različico trojice svojih osrednjih izdelkov, kot so Office 2007, Windows Longhorn Server in predvsem novi Windows Vista. Čeprav razvoj še ni končan, smo zdaj korak bliže končni podobi novega operacijskega sistema in to je priložnost za prve ocene. Ali je torej Windows Vista evolucija ali revolucija?
Ko je Google jeseni 2005 kupil podjetje Urchin Software, ki je bilo zelo znano v svetu analize spletnih obiskov, so se marsikateremu spletnemu upravitelju, pa tudi tržniku, zasvetile oči. Pričakovati je bilo namreč, da bo Google v svojem lastnem slogu kmalu predstavil brezplačno (ali vsaj cenovno zelo ugodno) orodje za analizo spletnih obiskov in navad uporabnikov spleta. Druga, malce bolj paranoična ideja nekaterih je bila, da bo Google zmogljivo Urchinovo orodje uporabil zgolj v svojo korist.
Če se priklikamo na www.autodesk.com in izberemo products, bomo opazili, da so bili pri Autodesku čez zimo zelo dejavni, saj je skoraj pri vsakem izdelku, ki ga oglašujejo, rdeč napis "new release" (nova različica). Seveda je med izdelki tudi AutoCAD, Autodeskov paradni konj, ki je hkrati tudi osnova, ki jo Autodeskovi inženirji nadgradijo v druge izdelke, kot so Autodesk Map3D, Autodesk Inventor ipd.
Za predvajanje večpredstavnih vsebin je danes na voljo veliko predvajalnikov. Eden izmed najbolj priljubljenih (v uporabi menda v 60-milijonski "nakladi") je tudi slovenski izdelek BsPlayer Pro, ki je pravkar izšel v različici 2.0 in je na voljo v več jezikovnih različicah. K njegovi prepoznavnosti je tokrat svoj delež prispevala tudi skupina Siddharta, ki je za ta namen priredila refren svoje nove pesmi, programu pa je priložen tudi njen videospot.
Poznate koga, ki ne bi imel težav z nezaželeno pošto ali načinom, kako temu narediti konec? Popolne rešitve zaenkrat žal ne moremo predstaviti. Morda bo to mogoče takrat, ko se bo izmenjava e-poštnih sporočil korenito spremenila, kajti vsem manjšim spremembam se podjetja oz. subjekti, ki razpošiljajo nezaželena sporočila, kaj hitro prilagodijo.
Na uporabnika domačega računalnika, ki je povezan v splet s širokopasovno povezavo, preži nešteto nevarnosti, od računalniških virusov do črvov, trojanskih konjev, vohunskih programov in podobne računalniške golazni. K sreči poznamo tudi obrambo pred njimi.
Dvomimo, da je kje direktor ali vodja oddelka, ki ga ne bi zanimalo, koliko so sredstva podjetja izkoriščena v službene in koliko v zasebne namene. Interes podjetja na tej točki neizogibno trči ob interese in pravice zaposlenega, ki pričakuje, da bo podjetje ravnalo v skladu s slovensko ustavo, ki varuje zasebnost slehernika. Tehnologija, ki nam je na voljo, pa je že zdavnaj presegla vse Orwellove vizije leta 1984.
Problem elektronskega smetja (nezaželene elektronske pošte, spama) postaja vse večji, kljub temu da se z njegovim preprečevanjem ukvarjajo cele množice ljudi. Postal je že tolikšen, da onemogoča uporabo elektronske pošte - deloma zaradi množice smeti, ki delajo gnečo v poštnih nabiralnikih, deloma pa zato, ker je zaradi močnih protismetnih filtrov pošiljanje sporočil včasih zelo oteženo.
V časih, ko je bila električna energija poceni in ko je poraba domačega računalnika redko presegla porabo žarnice, se skorajda nihče ni obremenjeval s stroški delovanja računalnika. Danes prav gotovo ni več tako - marsikdo se je že na lastni koži prepričal, da (še posebej neprestano zagnani) domači računalnik precej prispeva h končnemu računu za elektriko. Najbrž pa je malo takih, ki so se lotili natančnejšega ocenjevanja porabe svojega računala. Zato smo to storili mi.
Na letošnji konferenci Brainshare je Jack Messman, prvi mož Novella, napovedal, da bodo okenski uporabniki v poslovnih okoljih po izidu Viste začeli prehajati na Linux. Tako prva kot drugi bosta namreč zahtevala dodatne stroške za izobraževanje uporabnikov, zato naj bi podjetja raje posegla po Linuxu, ki je kot sam operacijski sistem cenejši. Pa je tudi dovolj konkurenčen? Preizkus smo opravili kar na Novellovem SuSE Linuxu 10.1.
Kdo se boji Googla? Njegovi tekmeci prav gotovo, saj je podjetje iz Santa Clare v nenehnem vzponu, naglo povečuje tržni delež, dobiček in število zaposlenih in zdi se, da ga nihče ne more zaustaviti. Posredno pa se ga bojijo tudi tisti, ki jih je strah, da bodo postali njegovi tekmeci. Google namreč sili na nova in nova področja in nihče ne ve, kje bo pokukal na plan.
Podjetje Research In Motion ali, na kratko, RIM je postalo širše znano šele z izdelki BlackBerry, čeprav so že pred tem razvili mnogo namenske komunikacijske opreme. Morda jim v povezavi z robidami delamo celo krivico, saj gledamo na njihovo ponudbo kot izdelke, čeprav gre predvsem za storitev, ki jo naprava zgolj omogoča. Nemara najboljši dokaz za to je programska različica odjemalca BlackBerry, ki je že na voljo za nekatere druge (pametne) telefone.
Arhiv
Po kategorijah
Po avtorjih
