Gibanje je bilo vedno ena od pomembnejših dejavnosti človeka, vendar pa danes potujemo veliko več kakor naši predniki. Razdalje našega delovanja so se je v generaciji ali dveh kar nekajkrat povečale. Potujemo v druge države in na druge celine, a še vedno največ poti opravimo v svoji (bližnji) okolici.
Ko je decembra lani v Slovenijo končno prišel Palmov model Treo 600, se je izkazal kot dokaj zastarel, saj je bil v ZDA naprodaj že dobro leto. Bolje kaže njegovemu nasledniku, Treu 650.
Pred štirimi leti so pri Applu po dolgih predporodnih mukah na svet spravili operacijski sistem Mac OS X, ki je pometel s tradicijo vsega, kar smo dotlej poznali pri Macih. In po štirih letih je sistem doživel že četrto pomladitev. 29. aprila je izšel Mac OS X 10.4, bolj znan pod imenom Tiger.
Vsak uporabnik Oken je najbrž že izkusil, da brez vzdrževanja operacijski sistem deluje vse počasneje in vse manj stabilno. Razlogov za to je več, eden poglavitnih pa je neurejenost registra.
S takim geslom se je HP odločil prodajati licence izdelovalcem zapisovalnikov in vabiti kupce za svojo novo tehnologijo LightScribe. Gre za neposredno "tiskanje" z laserjem na posebno površino nosilca CD ali DVD.
Tudi v Avstriji, naši severni sosedi, se ukvarjajo z varnostnimi rešitvami za priklop v internet. Eden izmed izdelkov je SecureBox SE, celovita rešitev varnega internetnega priklopa za manjša podjetja. Ima usmerjevalnik s požarnim zidom, protivirusno zaščito prometa iz interneta (e-pošta, HTTP, FTP), zaščito pred nezaželeno pošto (spam) in VPN podporo. Že iz imena lahko razberemo, da je mišljen za hitrosti prenosa do 1 Mb/s, ciljna skupina pa so manjša podjetja s 5-25 računalniki. Sistem omogoča samodejno posodabljanje prek interneta tako osnovnega sistema kot posodobitev protivirusnega programa.
Povečevanje zmogljivosti sodobnih procesorjev samo z večanjem takta delovanja je sicer še vedno možno, vendar pa je cena za večji takt občutno večja poraba energije in s tem segrevanje procesorja. Tako AMD kot Intel se zato zatekata k alternativnim načinom povečanja zmogljivosti; ena od rešitev so procesorji z več kakor enim jedrom.
Kapaciteta pomnilniških kartic, ki so nepogrešljiv element digitalne fotografije, je že precej velika. Vseeno pa še tako prostorna kartica na daljšem potovanju prej ali slej postane polna pa tudi pregledovanje ustvarjenih posnetkov na razmeroma majhnem zaslonu fotoaparata ni ravno praktično. Na pomoč lahko priskoči Epsonovo prenosno skladišče podatkov.
Kar se tiče mobilne tehnologije, so bili Američani vedno posebneži. Medtem ko je preostali svet zelo hitro zapopadel mobilne telefone, so Američani še dolgo vztrajali na pozivnikih (in to zaradi cenovne politike mobilnih operaterjev, ki računajo tudi dohodne klice, še vedno počnejo), zelo priljubljene pa so postale tudi specializirane naprave za branje elektronske pošte. Ravno z njimi si je priborilo priljubljenost podjetje RIM, ki odlično trži svoje izdelke Blackberry. Najnovejši modeli se sicer počasi spreminjajo v pametne telefone, toda osnovna zmogljivost Blackberryjev je še vedno enostavno delo z elektronsko pošto na poti. Na voljo so tudi modeli s povezovanjem GPRS in prav te poskušajo evropskim uporabnikom ponuditi tudi večji mobilni operaterji. Kot je npr. Vodafone oz., pri nas, Simobil Vodafone.
To, da video kasete s svojimi dolgimi magnetnimi trakovi niso najboljši nosilec za hranjenje videa, so izdelovalci videorekorderjev ugotovili že pred časom (z DVDji, DVD zapisovalniki in zapisovalniki na disk). To, da bi bilo podoben korak smiselno storiti tudi na področju video kamer, je tudi že dolgo jasno. Že nekaj časa so na voljo kamere DVD (sicer redke), končno pa smo priča že tudi prvim poizkusom snemanja na disk.
Diski SATA s tehnologijo NCQ (Native Command Queuing) so na trgu že nekaj časa, pa vendar se šele v zadnjem času uveljavljajo sistemski nabori, ki to tehnologijo podpirajo tudi v krmilniku SATA. Seagate je bil z družino diskov Barracuda 7200.7 eden prvih, ki je v svojih izdelkih podprl NCQ, z novo družino 7200.8 pa naj bi zaostanek za konkurenco zmanjšali tudi pri zmogljivosti diskov.
Kalifornijsko podjetje Executive Software je zaslovelo predvsem po svojem zelo hitrem orodju Diskeeper za zmanjševanje razdrobljenosti zapisa na diskih. Tokrat smo preizkusili njihovo orodje za reševanje izbrisanih podatkov, Undelete Professional 5.0.
Še pred nekaj leti je bila računalniška video montaža opravilo, ki so se ga lotili le redki. Primerne strojne računalniške opreme ni bilo veliko, programska oprema pa je bila nestabilna ali pa hudo draga. Vsakdo, ki se je že preizkusil v računalniški video montaži, je kaj hitro ugotovil, da se je lotil opravila, za katerega se potroši veliko, veliko časa. K temu sicer veliko prispeva sama narava obdelave video gradiva, nekaj pa tudi neustrezna računalniška strojna ter programska oprema. Marsikdo je zaradi tega opustil misel na montažo ali pa jo le preložil na poznejši čas. Za današnjo sodobno računalniško opremo pa lahko trdimo, da je že v celoti primerna tudi za uspešno domačo računalniško montažo. Izbira programskih orodij je bogata in lahko rečemo, da so montažna orodja kar dobra in tudi nabavna vrednost je razmeroma nizka.
Na varnostno shranjevanje datotek, ki vsak dan nastajajo v naših domačih računalnikih, večinoma pomislimo šele takrat, ko se nam pokvari računalnik ali, še huje, odpove disk, saj to največkrat pomeni izgubo podatkov.
Pentium M je svojo zmogljivost že dokazal v prenosnikih in ni jih malo, ki menijo, da gre za idealen procesor tudi za namizne računalnike - ob visoki zmogljivosti se ne greje pretirano, pa tudi njegova poraba je dokaj majhna.
Prvo Picaso je pred skoraj letom dni kupil Google od podjetja Picasa, Inc., jo nadgradil in izdal v novi različici. Tudi Picasa 2 je namenjena iskanju, urejanju in obdelovanju slik v računalniku, predvsem digitalnih fotografij. Že prva različica je marsikoga prepričala, saj je bila zelo preprosta za uporabo. Program je po novem brezplačen, izpopolnili pa so načine obdelovanja slik in odpravili marsikatero pomanjkljivost.
64-bitni nabor ukazov AMD64, ki ga je vpeljal AMD s svojimi procesorji Athlon 64 in Opteron, sicer poganja obstoječo 32-bitno programsko opremo, vendar resnične prednosti prinaša šele s 64-bitnim operacijskim sistemom in programi. Do nedavna smo bili pri izbiri omejeni na odprtokodne rešitve, s predstavitvijo 64-bitne različice Windows XP pa lahko računamo na hitrejšo uveljavitev 64-bitnosti tudi v namiznih računalnikih, ne samo v strežnikih.
Brizgalniki, ki so specializirani za tiskanje fotografij velikosti 10 × 15, se počasi prijemljejo, če lahko sklepamo iz poudarka, ki jim ga namenjajo izdelovalci. Prvi je z njimi nastopil Hewlett-Packard, pozneje pa sta jim sledila tudi Epson in Lexmark (njihovega modela sicer še nismo preizkusili), medtem ko je Canon za ta razred tiskalnikov predvidel sublimacijsko tehnologijo. Pravilno, bi lahko rekli zdaj, ko smo preizkusili tudi njihov brizgalni model.
DC-300 lahko imenujemo tudi knjižnica za plošče, saj sprejme do 150 plošč s premerom 12 cm (CD, CD-R, CD-RW, DVD, DVD-RW), če pa to ni dovolj, je mogoče povezati več naprav z enim osebnim računalnikom prek vmesnika USB (teoretično 127 naprav, kar pomeni upravljanje 19.050 plošč). Velja omeniti, da je knjižnice mogoče naložiti drugo nad drugo, a več kot tri ni priporočljivo, predvsem zaradi šibke plastične zgradbe. Seveda pa se naprava uporablja tudi samostojno brez računalnika, denimo poleg glasbenega stolpa za shranjevanje glasbenih plošč. A bodimo iskreni: ob taki uporabi izgubi dobre lastnosti, kot so hitro iskanje in enostavna raba, saj si moramo mesto posamezne plošče lastnoročno zapisati na priloženi obrazec.
Kljub naprednim programom si včasih zaželimo nekaj bolj enostavnega, na kar se lahko zanesemo in kar hitro opravi želeno nalogo. Ogledali si bomo programe, ki omogočajo pisanje beležk, programe, s katerimi lahko v vsakem trenutku napišemo telefonsko številko, ki smo jo slišali, shranimo misel ali idejo ali pa si napišemo neko nalogo, ki jo bo program ob določenem času priklical na zaslon.
Zbrush2 se je v zelo kratkem času iz simpatičnega programčka, ki pa je bil v prvih različicah bolj igrača kakor resno orodje, prelevil v trenutno najbolj vroč in inovativen program za risanje. Še pred dvema letoma ga je le redkokdo jemal resno, kaj šele, da bi mu prerokoval bleščečo prihodnost. Danes pa je to program, ki postavlja nove standarde in "veliki" programi za 3D animacijo (Maya, Softimage XSI ...) kar tekmujejo med seboj, kdo bo na svoj izdelek prej nalepil oznako "združljivo z Zbrushem".
WT 600 je med projektorji precejšen posebnež, saj omogoča trenutno najkrajšo razdaljo na kateri je mogoče sliko projicirati. Pri NECu so to dosegli tako, da sliko ne projicirajo neposredno preko objektiva na platno, pač pa to najprej povečajo preko posebnega sistema asferičnih zrcal (izdelanih iz posebne plastike), ki so postavljena drug proti drugemu. Najmanjša razdalja med projektorjem in platnom je tako le 6 centimetrov, pri tem pa dobimo sliko diagonale 102 centimetrov. Največja diagonala sicer znaša 254 centimetrov, dobimo pa jo na razdalji vsega 66 centimetrov. Res pa je, da je postavljanje kar zahtevna zadeva, tudi popravljanje trapeza, saj se že majhni zamiki precej poznajo na velikosti in geometriji slike. Trapez je sicer mogoče nastavljati za vsako stranico posebej.
Meja med pametnimi telefoni in ročnimi računalniki je čedalje bolj zabrisana, nekatere izdelke pa brez težav uvrščamo kar med oboje. Hewlett-Packard je tako predstavil nove ročne računalnike iPaq: nekateri omogočajo tudi telefoniranje, drugi pa imajo vgrajen digitalni fotoaparat.
V poletni številki smo vzeli pod drobnogled naprave s podporo Super G za hitro brezžično povezovanje. Tokrat pa predstavljamo konkurenčno tehnologijo AfterBurner, ki obljublja do 35 % pohitritev prenosa podatkov.
Podjetji AMD in Intel se že nekaj let bojujeta za prevlado na trgu procesorjev za namizne računalnike. Največ pozornosti pri tem pritegnejo procesorji višjega cenovnega razreda, dvoboj pa je verjetno še bolj silovit pri procesorjih za povprečne uporabnike.
Kot nakazuje ime, je MacDrive program, ki uporabniku omogoča, da na okenskem računalniku v Raziskovalcu vidi in uporablja diske, formatirane z Applovim datotečnim sistemom. Najnovejša, šesta različica zna poleg osnovne naloge postoriti še precej več.
Podjetje Apple se ob letošnji razstavi Apple Expó v Parizu ni izneverilo svojemu slovesu enega največjih inovatorjev v računalniški srenji. Računalnik iMac je v svoji prvotni inkarnaciji v prozorno plastiko odetega računalnika podiral prodajne rekorde. V drugi generaciji so ga zasnovali kot zaslon LCD, ki je bil prek aluminijaste roke povezan s polkrožno kupolo, shrambo za drobovje računalnika. Letos so naredili nov korak naprej, a je bil oblikovalsko manj revolucionaren kot prejšnji. Ostala je zasnova "vse v enem kosu", le da so drobovje računalnika spravili v ohišje zaslona LCD. Trgu so ponudili tri različice, ki se razlikujejo po zmogljivosti in opremljenosti računalnika ter velikosti zaslona. Preizkusili smo osnovni model.
Garmin je s svojim računalnikom iQue 3600 predstavil zelo privlačno kombinacijo ročnega računalnika in sprejemnika GPS. S sprejemnikom cfQue 1620 so poskrbeli tudi za tiste, ki ročni računalnik že imajo.
Snapgear je med poznavalci varnostnih rešitev na področju IT znan po zmogljivih napravah, zgrajenih na podlagi operacijskega sistema Linux. Pod svoje okrilje ga je pred letom dni vzelo podjetje Cyberguard, zato se prodaja nadaljuje pod imenom novega lastnika.
Med lahkimi projektorji je mogoče najti tudi cenovno ugodni CTX PS-5120. Gre za projektor, ki temelji na tehnologiji LCD, za prikazovanje barvne slike so uporabljeni trije polisilicijevi zasloni z diagonalo 0,7 palca, ki imajo ločljivost 800 × 600 pik (SVGA). Sicer zna (s prilagajanjem ločljivosti, ob izgubi kakovosti) prikazati tudi ločljivosti od VGA (640 × 480) do XGA (1024 × 768). Deklarirani svetlobni tok naprave je 1200 ANSI lumnov, kar je solidno in zadostuje tudi za prostore, ki so nekoliko manj zatemnjeni (ne pa tudi za zelo svetle prostore), uradna navedba o kontrastnem razmerju ANSI je 400 : 1. Za osvetljevanje je uporabljena 150-vatna EHPL žarnica, katere deklarirana življenjska doba je 2000 ur. Razdalja med projektorjem in zaslonom lahko sega od 1,33 do 8,34 metrov, pri čemer dobimo sliko z diagonalo med 101,6 in 508 centimetrov. Za lažjo postavitev je na voljo tudi 1,2-kratni ročni zum.
Arhiv
Po kategorijah
Po avtorjih
