Prejšnji mesec smo imeli preizkus poceni telefonov in Y6 Pro je malce zamudil, saj bi sicer lepo sodil v konkurenco. Tudi če bi bil med preizkušanimi telefoni, pa ne bi mešal vrstnega reda pri vrhu. Y6 Pro je poceni telefon, ki ima, tako kot vsi drugi poceni telefoni, to težavo, da je pri nas pač mogoče kupiti Xiaomi Mi A1. Slednji je prejšnji mesec dobil zlati Monitor za najboljši poceni telefon, ker je izjemna kombinacija nizke cene, strojne moči in programske opreme.
P Smart žene Android 8.0, kar je vedno dobrodošla postavka, ko govorimo o cenejših napravah. Ponavadi tudi telefoni, ki izidejo po predstavitvi najnovejše različice Androida, še vedno obtičijo s kakšno prejšnjo različico. Seveda je Android oblečen v Huaweijevo preobleko Emui, ki skuša oblikovno še vedno preveč spominjati na Applov iOS.
Telefoni za »robustno rabo« so zanimiva podzvrst pametnih naprav. Namenjeni so pač tistim, ki delajo v okoljih, kjer se lahko telefonu dosti prej kaj zgodi, oziroma tistim, ki veliko hodijo v hribe ali plezajo.
Sony je letos pri nekaterih telefonih zopet našel pot nazaj v pravo smer in XA2 Ultra je eden teh telefonov. Kot smo ugotovili pri preizkusu cenejših telefonov, so v Sonyju zares dobre poceni naprave nehali izdelovati.
Sony XZ 2 je osrednji Sonyjev telefon za leto 2018 in bo to do trenutka, ko bodo najbrž izdali še kakšno različico Premium. Letos so v Sonyju konkretno spremenili oblikovanje in kot ponavadi spet naredili lep telefon. Zadnja stranica je tokrat steklena in ukrivljena z bralnikom prstnih odtisov na sredini zadnje ploskve. Bolje bi bilo, ko bi bil bralnik višje, a poteza, da ni več na strani in vgrajen v gumb za vklop in izkop, ni slaba. Trend steklenih zadnjih stranic očitno ne bo jenjal, tako da lahko ob vsakem takem telefonu napišemo še to, da je magnet za prstne odtise. Podpira tudi brezstično polnjenje, ki je še ena prednost steklenega hrbta.
Za trenutek je kazalo, da si bo HTC po sodelovanju z Googlom vendarle počasi priboril nazaj staro slavo. Navsezadnje so izdelali Googlov telefon Pixel 2 XL, ki je po vseh merilih eden najboljših pametnih telefonov ta hip.
Huaweijeva serija P je imela lani zaporedno številko 10, letos pa so se odločili, da nova modela ne bosta nosila številke 11, in so preskočili na 20. Na voljo so modeli P20 Lite, P20 in P20 Pro, mi smo zaenkrat preizkusili slednjega.
Je že tako, da je v 12 mesecih težko narediti kaj zares novega. V Applu so take »vmesne« telefone nekoč poimenovali s pripono SE, Samsung očitno noče biti tako očiten. Kljub temu je dejstvo, da sta najnovejša telefona Galaxy S9 in S9+ le manjša nadgradnja lanskih S8 in S8+.
Wiko je francosko podjetje, ki je do zdaj izdalo konkreten nabor pametnih telefonov, nas pa je prvi doletel Wiko View. Gre za oblikovno všečen telefon, ki mu je mogoče odstraniti zadnjo stranico. Ta poteza je leta 2018 pri konkurenci že skorajda izumrla in uporabniki smo se že navadili, da baterije enostavno ni več mogoče vzeti iz telefona. Na zadnji strani plastičnega ohišja je še bralnik prstnih odtisov, ki ni najhitrejši, a smo videli tudi že počasnejše. Na vrhnji stranici je vhod za slušalke, na spodnji pa le vhod micro USB. Ta resnično izumira, saj so tudi najcenejši telefoni počasi prešli na USB C. Tako je prisotnost starejšega vmesnika vedno bolj nadležen podatek, ko razmišljamo o telefonu. Prehodna obdobja med enim in drugim vmesnikom so vedno naporna, tako da je nakup telefona, ki nas bo še nekaj let držal na kablu micro USB, medtem ko gredo vse druge naše naprave naprave na USB C, nespametna poteza.
Ko smo v Monitorju začeli preizkušati res poceni telefone, je Sony s svojimi Xperiami velikokrat presenetil. Izdelovali so dobro narejene naprave, ki so bile strojno ravno dovolj močne, da niso bile čisto zanič. Leta 2012 so bili pač vsi poceni telefoni zanič. Letos pa je težko najti telefon, ki bi bil povsem neuporaben, a se je Sony temu z Xperio L1 dokaj približal.
Samsung je svoj Galaxy A8 predstavil takoj po novem letu in s tem napovedal boj za kupce pametnih telefonov srednjega cenovnega razreda.
Zopo Flash X1 je poizkus izdelave izjemno poceni telefona, ki bi premagal mejo higienskega minimuma uporabnosti. Ti poizkusi prinesejo s seboj konkretne kompromise, ki se na končnem izdelku vedno dovolj poznajo, da je te telefone težko priporočiti. Oblikovno je X1 všečen. Na zadnji strani sta bralnik prstnih odtisov (ki sicer ni med hitrejšimi) in fotoaparat, ki se ni izkazal, a je vse ujeto v lepo ohišje. Zadnja stranica našega modela je bila svetleča modra, kot jo je letos populariziral HTC. Dobro so se izkazali tudi gumbi, ki so trdni in se vedno ve, kdaj se sprožijo. To je pri poceni telefonih bolj redko.
Zopo P5000 in Z5000 nimata ponesreči v imenu enake številke. Gre za nazoren zgled, kako izdelovalec vzame enako osnovo in jo potem z nekaj razlikami zapakira v dve različni ohišji.
Ulefone Mix je telefon, zanimiv predvsem zaradi svojega oblikovanja. To se zgleduje po telefonu Xiaomi Mix, ki je imel prvi zaslon z zelo tankimi robovi in prednjo kamero v desnem spodnjem robu. Tako so se namreč odločili rešiti dilemo, ki nastane, ko izdelovalci hočejo na vrhu zaslona imeti le – zaslon. iPhone in Essential phone imata zarezi, kamor so dali senzorje in prednjo kamero. Xiaomi, Ulefone (oziroma Dogee – blagovna znamka, pod katero je ta telefon izvirno izšel) pa so senzorje in kamero dali na dno in rezultat je oblikovno zelo všečen. Tudi na to, da bi znalo biti nekoliko nerodno slikati, če je kamera na dnu, ima Mix odgovor. Za slikanje s sprednjo kamero telefon enostavno obrnemo na glavo in aplikacija za slikanje sama preklopi na prednjo kamero. Tudi ohišje je všečno narejeno. Zadnja stranica je iz svetleče plastike in spominja na zadnje HTCjeve telefone. Zaslon meri po diagonali 5,5 palca in ima ločljivost 1280 × 720 pik. Prav svetel ni in z ničimer zares ne navduši, a za telefon, ki stane okoli 200 evrov, je povsem spodoben. Strojno gre za enega iz falange telefonov z 1,5 GHz osemjedrnim procesorjem, ki smo ji preizkušali ta mesec. Ima pa to prednost, da je Mixova različica Androida 7.0 nekoliko drugačna od preostalih telefonov (glej okvir) in je dosti manj nadležna z opozorili. Androidni gumbi bolj spominjajo na goli Android, vsi drugi telefoni pa imajo gumbe oblikovane tako kot Samsungova zadnja preobleka.
Blackview S8 je z imenom izjemno iskren telefon, saj izdelovalca ni sram, da se zgleduje po Samsungovi galaksiji S8. Ima pa Blackview resne težave zato, ker se je posnemanja dosledno držal le pri poimenovanju in promocijskem gradivu. Tam je namreč ta S8 zelo podoben pravemu S8. To se najbolj vidi po odsotnosti robov okoli zaslona. Galaxy S8 je prepoznaven predvsem po zaslonu, ki se prelije čez robove, in tako je na slikah videti tudi Blackview S8. Prevara pa je očitna, ko telefon primemo v roke in vidimo, da ima zaslon levo in desno konkreten rob. Take razlike med slikami v spletu in dejanskim izdelkom že kar nekaj časa nismo videli, tako da je opozorilo vsekakor na mestu: promocijsko gradivo za ta telefon debelo laže. To pa žal ni edino, kar je temu telefonu mogoče zameriti.
LG je vedno eksperimentiral s svojimi telefoni in jih skušal razlikovati od konkurence. Že pred leti so naredili model Flex, ki je imel ukrivljen zaslon, potem je bil tu neposrečen modularni G5, v zadnjih dveh letih pa so nam dostavili še modela V10 in V20, ki nista bila za vsakogar. Letos so vtis popravili.
Googlov projekt Android One je letos »dobil« več telefonov, ki so zanimivi za vse, ki prepoznajo vrednost golega Androida. HTC U11 Life se oblikovno zgleduje po U11, ki je odet v svetleče ohišje in je izjemen magnet za prstne odtise. Sicer gre za lep telefon in, tudi če estetiko odmislimo, je HTC za letošnje modele izbral zanimiv material, ki vzbuja pozornost.
Google je leta 2014 zagnal program Android One, ki naj bi poceni telefonom omogočil dobro uporabniško izkušnjo – tako, da bi Google skrbel za posodobitve operacijskega sistema. Tako so hoteli dobre poceni telefone dostaviti milijardni Indiji. No, nekateri modeli pridejo občasno tudi do nas.
V zadnjem času so cene najboljših modelov telefonov prečkale magično mejo tisoč evrov in glede na precejšen uspeh naprav, kot so Samsung Note 8 in iPhone X, se v prihodnje lahko nadejamo še več podobno (pre)cenjenih telefonov. OnePlus vztraja na svoji poti, da želi ponuditi zelo dober telefon po solidni ceni. Zdi se, da mu je to z modelom 5T znova uspelo.
Google je letos na polno vstopil v svet podjetij, ki izdelujejo lastno strojno opremo. #MadeByGoogle je ključnik, ki zaobjema naprave Google Home, Chromecast, pametne naprave Nest, slušalke Pixel Buds, Chromebooke in seveda dva telefona. Manjšo različico slednjega nam je posodil nekdo, ki ga je kupil v tujini.
Razlika med najdražjimi in najcenejšimi pametnimi telefoni se je glede kakovosti in ponujenih funkcij opazno skrčila. To je moč opaziti pri Cubot Note Plus, ki ga slovenski uporabniki lahko kupijo za 189,90 evra. Kompromisi, na katere je treba pristati pri nakupu cenovno dostopnega pametnega telefona, niso več veliki. Prvo področje, kjer se nižja cena pozna, je ohišje, sestavljeno iz plastike. Ta pri delu ne izpušča nobenih čudnih zvokov in v kombinaciji s svetlejšo barvo ohišja, kot je na primer zlata, se tudi prstni odtisi na hrbtni strani ne bodo poznali. Nevšečnost predstavlja odpiranje hrbtne strani ohišja za vstavljanje kartice SIM. Pri odpiranju plastičnega pokrova velja biti previden, saj daje slutiti, da se lahko hitro zlomi.
Ponudba pametnih telefonov je široka in večina modelov se oblikovno ne razlikuje pretirano. So pa izjeme in ena izmed njih je Cat S41. Prvotno je ta pametni telefon namenjen tistim, ki delajo v zahtevnih razmerah. Prva asociacija z blagovno znamko je seveda gradbišče, a se bo telefon obnesel tudi v drugih razmerah, kot je na primer plezanje ali pohodi na odročnejših krajih. Najbolj vpadljiva značilnost je z gumijasto oblogo obdano ohišje pametnega telefona. S tem je naprava trpežna in v CAT zagotavljajo, da bo preživela padce z višine do 1,8 metra. To velja tudi za padec na 5-palčni zaslon ločljivosti 1080 × 1920 pik. Uporabljen je Gorilla Glass pete generacije, ki poleg padcev prinaša tudi dovolj dobro zaščito pred praskami.
Poleg paradnih konjev Mate 10 in Mate 10 Pro so v Huaweiju predstavili tudi cenovno ugodnejšo različico – Huawei Mate 10 Lite. Napravo lahko ob pregledu ponudb v spletu dobimo že za dobrih 350 evrov, kar jo umešča v srednji cenovni razred. Kje točno so pri Huaweiu varčevali, da so iz paradnega konja Mate 10 Pro izdelali Mate 10 Lite, je hitro opazno. Prvo razliko predstavlja ohišje, ki je namesto stekla narejeno iz aluminija. Zato ni videti tako lepo, pa tudi težje se razbije. Pri vsakdanji rabi oblika telefona ne izstopa v nobenem pogledu, razen prstnih odtisov, ki se iz neznanih razlogov na hrbtni strani telefona izrazito opazijo že po nekaj minutah rabe. Vsaj na naši črni napravi.
Blackberry je pri marsikaterem uporabniku zgolj še oddaljen spomin in primer, kako globoko lahko pade nekoč vodilno podjetje, ki je praktično izumilo pametni telefon. A sodelovanje s kitajskim podjetjem TCL vendarle prinaša nove naprave, ki se trudijo zapolniti niše na področju mobilne telefonije.
Linijo pametnih telefonov so pri Applu prvič razdelili na dva ločena segmenta. X je dražji, prestižnejši model in hkrati nekaj novega, prvi »drugačen« iPhone.
Kitajski izdelovalec Cubot je na slovenskem trgu pred kratkim ponudil model R9. Pametni telefon, ki deluje na platformi Android, stane 100 evrov. Nizka cena namiguje na varčevanje na vseh koncih, a R9 uspe presenetiti. Upoštevaje ceno, je dodana vrednost, ki jo ponuja, zadovoljiva. A to še ne pomeni, da se telefon za 100 evrov splača kupiti.
Družina Galaksij z oznako J je cenovno najugodnejša. Do zdaj je to pomenilo podpovprečne telefone, ki so morda premogli kak preblisk v smeri uporabnosti. Letošnja bera modelov J pa je prestopila prag in jih je treba jemati nekoliko resneje. Tako kot J7 ima tudi J5 zaslon AMOLED. Resda z nižjo ločljivostjo, 1280 x 720, a je vgrajevanje zaslonov AMOLED v cenejše telefone kljub vsemu spodbuden korak, ki ga zaenkrat najbolj obvlada prav Samsung. Taka prevlada v kakovosti posamične komponente, kot jo je dosegel Samsung s svojimi zasloni, se ne zgodi dostikrat. J5 2017 ima torej zelo dober zaslon, ki meri po diagonali 5,2 palca in ima na vrhu čelo in brado. Serija J bo morala še nekaj let počakati, da bo dobila zaslone s čim manj robovi.
Naslednik modela Sony XZ, ki je bil uradno predstavljen oktobra 2016, se ponaša z lepše oblikovanim ohišjem. Uradni izraz za to je tako imenovani Uni-Body, kar v primeru modela Sony XZ1 pomeni, da se ohišje tekoče s hrbtne strani preliva v stranice in obdaja zaslon. Izjema sta zgornji in spodnji rob, kjer je na žalost uporabljeno nekaj plastike. Občutek pri držanju telefona je zaradi omenjene Uni-Body gradnje lepši, saj se pri držanju ne čutijo nobene prekinitve v ohišju kot pri predhodniku. Sony z XZ1 tako nadaljuje oblikovne smernice predhodnikov, zaradi katerih lahko pametni telefon prepoznate na daleč. Podjetje je namreč eno redkih na trgu, ki s škatlastim ohišjem ponuja unikatno in obenem prepoznavno obliko pametnih telefonov. Ob poplavi ponudbe na platformi Android to ni samoumevno.
Najcenejša in najmanj zmogljiva alternativa med novimi Nokiinimi modeli ponuja tudi najmanj razlogov za nakup. Cena telefona je 190 evrov, samo 20 evrov manj kot pri Nokii 5. Toda razlika med obema modeloma je prevelika, da bi se lahko prihranek v denarju upravičil. Ohišje je sestavljeno iz kombinacije aluminijastega okvirja in plastične hrbtne strani. Pri vsakdanjem delu je pogosto mogoče slišati škripanje ohišja, kar zbuja slab občutek. Za razliko od modelov 5 in 6 Nokia 3 ne ponuja čitalnika prstnih odtisov. Varčevalo se je tudi pri kapacitivnih gumbih pod zaslonom, saj ni vgrajena osvetljava.
Oblikovno zelo močna je Nokia 5. Ohišje je iz aluminija in zaradi zaobljenih stranic jo je laže držati v roki kot Nokio 6. Izstopajo lepo oblikovani stranski gumbi. Pri črni ali temno modri barvi ohišja je vrh gumbov skladen z brušenimi robovi. Vizualni učinek, ki pri tem nastane, daje dober občutek, zaradi katerega telefon dobro skrije dostopno ceno, ki je 210 evrov.
Arhiv
Po kategorijah
