Knjige so moja strast. Računalniki tudi. Ko pa se oboje združi, moram rezultat nujno dobiti v roke. Elektronske bralnike sem sicer že preizkušal, a vedno z rahlo nejevoljo v srcu. Vedel sem, da je na drugi strani sveta neverjetno priljubljen elektronski bralnik Kindle, in preklinjal Amazon, ker ga ni hotel prodajati onkraj meja ZDA.
Ne bomo se pretirano zmotili, če trdimo, da se "vse" seli v splet. Tudi programi, ki so še do nedavna kraljevali na diskih naših računalnikov. Fotografski studii v digitalni obliki (Adobe Photoshop, Corel Paint Shop in drugi) pri tem niso nobena izjema. Njihovih spletnih sorodnikov je namreč "malo morje". In, kar je najlepše, veliko jih je popolnoma brezplačnih.
Spletne storitve so idealno okolje za medsebojno skupinsko sodelovanje. Po drugi strani pa tudi poligon za inovacije, ki niso nujno povezane samo z velikimi imeni, kot so Google, Microsoft in podobna. Ogledali smo si peščico zanimivih orodij, od katerih vsako na svojem področju omogoča, da prihranimo čas, pa tudi sicer bolje sodelujemo z drugimi kot zgolj z izmenjavo podatkov prek elektronske pošte.
Video visoke ločljivosti je tu, o tem ni nobenega dvoma. Nenazadnje ga izdelujejo tudi že dokaj poceni fotoaparati, da o kamerah za domačo rabo niti ne govorimo. In ker so precej običajni tudi televizorji visoke ločljivosti in seveda veliki računalniški monitorji, potrebujemo le še eno - ustrezen program za obdelavo videa. V visoki ločljivosti.
32 ali 64 bitov, to je zdaj vprašanje. Kaj je bolje, kaj lepše očisti perilo in predvsem - kaj se splača imeti v osebnem računalniku?
Grafične tablice so na trgu že skoraj tako dolgo kot sami osebni računalniki. A se jim ni nikoli uspelo zares prebiti na mize povprečnih uporabnikov. Bolj kot ne, so ostale v domeni oblikovalcev ter risarskih zanesenjakov. Kljub temu se nekaj podjetij na tem področju še vedno trudi prodreti k večjemu številu uporabnikov. Zato je prav, da tej kategoriji, po dobrih dveh letih, spet posvetimo nekaj pozornosti.
V Monitorju že dolgo časa redno preizkušamo nove modele digitalnih fotoaparatov. A novosti je veliko, zlasti v času pred prazniki. Odlična priložnost torej za večji preizkus cenejših modelov.
Vsakdo, ki vsaj malo spremlja dogajanje na področju operacijskih sistemov, ve, da Linux spremlja četa težav. Ena glavnih je nepregledna množica različnih distribucij, podobnih kot jajce jajcu, a hkrati dovolj različnih, da povzročijo marsikateri siv las na glavi neukega uporabnika. A včasih je mnoštvo poti dobro za sprehajalca in tako je tudi v primeru, ko iščemo zanesljiv operacijski sistem za otroke.
Da nas digitalna tehnologija spremlja (skoraj) vedno in povsod, je verjetno že vsakomur jasno. Da se v tej obliki shranjuje tudi veliko naših (bolj ali manj pomembnih) podatkov, najverjetneje tudi. Manj znano in za marsikoga celo presenetljivo pa je to, da se takšnih (digitalnih) podatkov veliko teže znebimo, kot pa smo jih pridobili. Samo pritisk na tipko "delete" (kot meni kar veliko uporabnikov) namreč še zdaleč ne zadošča.
Glasba je stalna spremljevalka ljudi. Odkar smo ljudje ob pomoči prevoznih sredstev, predvsem avtomobilov, postali mobilnejši, pa nas seveda spremlja tudi v jeklenih konjičkih. Razvoj glasbenih zapisov je s prihodom tehnologije za skoraj brezizgubno stiskanje datotek v format mp3 dobil pravi zagon, ki ga je razmah širokopasovnih povezav v internet le še nadgradil. Temu (pre)skoku pa izdelovalci avtomobilov, morebiti tudi zanalašč, niso bili kos.
V posebni poletni izdaji revije Monitor smo se izčrpno posvetili velikim televizorjem LCD. A tehnologija tekočih kristalov ni povsem prevladala, čeprav je res, da obvladuje večino trga. Ni vse zlato, kar se sveti, pravijo. In ni vse LCD, kar je plosko in prikazuje gibljive slike. Lahko je tudi plazma.
Verjetno so danes spletni brskalniki eni najbolj uporabljanih kosov programske opreme. Zaradi njih je upadlo celo zanimanje za nove različice operacijskega sistema, saj je brskalnik marsikomu veliko pomembnejši od "vreče gonilnikov", ki omogočajo njegovo delovanje. Oglejmo si, kaj prinaša aktualna ponudba, tako na namizju kot na dlani.
Z veliko cenitvijo postajajo aparati DSLR vse bolj zanimivi tudi za manj zahtevne fotografe. Že zaradi velikosti in videza dajejo vtis višjih zmogljivosti in obljubljajo teoretično boljše fotografije. Pa so dejansko boljši od kompaknih modelov višjega razreda? Da in ne.
V Monitorju že dolgo časa redno preizkušamo nove modele digitalnih fotoaparatov. A novosti je veliko, zlasti v času pred prazniki. Odlična priložnost torej za večji preizkus cenejših modelov.
Glasba, splet in avtorske pravice. Skoraj bi lahko rekli, da gre za nekakšen "ljubezenski trikotnik" v računalniški obliki. Svojim "uporabnikom" namreč prinaša veliko veselja, radosti in užitkov, dokler traja, a hkrati tudi žalost, obup in neprijetne (večinoma z denarjem povezane) posledice, ko razpade.
Živimo v digitalnih časih. Če nam ljudje vsebine ali informacije podajajo analogno, denimo na papirju, se nam zdijo bistveno manj uporabne, saj jih ne moremo v hipu obdelati, popraviti in/ali razposlati več prejemnikom. Potrebujemo namreč rešitev, ki nam bo zadeve kar se da pravilno digitalizirala.
Predstavljajte si za našo malo Slovenijo običajni scenarij - imamo majhno novo podjetje z največ petimi zaposlenimi, ki bi si rado postavilo informacijsko okolje. Ali naj skoči v Microsoftov objem ali naj se prepusti komu drugemu, npr. Googlu?
Večpredstavni predvajalniki s katerimi lahko gradivo prikazujemo na domačem televizorju, so v zadnjem času ena izmed "vročih" tehnologij na področju zabavne elektronike. Toda zakaj ne bi namesto teh uporabili kar navadnega računalnika, opremljenega z ustreznimi programi, po možnosti celo brezplačnimi? Poleg tega so prav specializirani programi znanilci tega, kar šele prihaja.
Marsikdo se ob poplavi simpatičnih in poceni mini prenosnikov oz. "netbookov" sprašuje, ali naj si tudi sam omisli kakšnega. Ne zato, ker bi ga zares potreboval, temveč ker so "kul". Zato smo se lotili preizkusa, vendar nekoliko drugače kot navadno - nismo jih primerjali med seboj, temveč smo preverili, kako si lahko z njimi olajšajo delo in polepšajo prosti čas različne vrste uporabnikov.
Beseda računalnik je pri domačih uporabnikih že nekaj časa sopomenka za prenosnik. V Monitorju prenosnike preizkušamo v okviru rednih mesečnih preizkusov, po statistiki naše spletne strani pa so najbolj priljubljeni prav najcenejši. Tako smo se odločili za veliki preizkus cenejših prenosnikov in rezultati so, roko na srce, presenetili tudi nas.
Z večanjem zmogljivosti in univerzalnosti procesorjev si vedno več digitalnih naprav hodi v zelje. Ne prav dolgo nazaj smo v Monitorju preverili, kako resna je fotografska grožnja prenosnih telefonov kompaktnim fotoaparatom. A tudi fotoaparati nimajo čiste vesti glede glodanja vrtnin. Vedno več modelov poskuša ponuditi kakovosten zajem filmskih posnetkov. In kaj porečejo na to ljubiteljske video kamere?
V posebni poletni izdaji revije Monitor smo se izčrpno posvetili velikim televizorjem LCD. A tehnologija tekočih kristalov ni povsem prevladala, čeprav je res, da obvladuje večino trga. Ni vse zlato, kar se sveti, pravijo. In ni vse LCD, kar je plosko in prikazuje gibljive slike. Lahko je tudi plazma.
Pri prenosnih računalnikih je trajanje delovanja z akumulatorjem eden pomembnejših podatkov, na podlagi katerih se odločamo za nakup. Kakorkoli že gledamo, je trajanje večinoma prekratko, zato se odločamo za razne oblike varčevanja. Izmerili smo, koliko v resnici pomaga, če si na prenosniku nekoliko zatemnimo zaslon.
Že pred časom smo se razpisali o VMWarovi tržnici navideznih strojev, v kateri je na voljo silno veliko najrazličnejših že pripravljenih in delujočih programskih paketov v obliki strojev. Izkaže se, da je ta tržnica še kako živa, zato smo se odločili pobrskati po novostih in zanimivostih.
Ste se kdaj znašli pred dilemo, kaj podariti človeku, ki ima že vse? Ponavadi izberemo kakšno preprosto, a uporabno stvar, ki bo obdarovanca večkrat spomnila na nas. No, vsaj takrat, ko jo bo uporabljal. V podobni dilemi so bili očitno pri Microsoftu, ko so se začeli ukvarjati z novo različico pisarniškega paketa Office. Digitalna pisarna z letnico 2010 je ravno toliko prenovljena in izboljšana, da si zasluži nov rojstni dan.
Izbor poslovnega projektorja se ob poplavi različnih modelov zdi kot igranje igre na srečo. A tudi v svetu igralništva se tisti bolje podkovani z znanjem znajdejo bistveno bolje od laikov, ki se zanašajo zgolj na srečo. Prav zato smo pripravili hiter pregled lastnosti, ki jih velja preučiti, ko kupujete poslovni projektor. Oboroženi z znanjem, namreč ne morete izbrati slabega projektorja.
Skoraj štirideset let je že, odkar so se spamu smetju ????
Večpredstavni podaljški so najbolj enostaven, najbolj eleganten, pogosto pa tudi najcenejši način, da večpredstavne datoteke iz računalnikov predvajamo v dnevni sobi, zlasti na domačem televizorju. Nova generacija naprav je v manj kot letu dni naredila velikanski korak naprej in obenem začela brisati meje med domačim omrežjem in internetom.
Običajne predvajalnike DVD, pa naj smo jih kupovali pa več sto ali le nekaj deset evrov, razvoj in dostopnost visokoločljivostnih vsebin bolj in bolj izpodriva iz dnevnih sob. Blu-ray je začel svoj pohod.
Preizkušali smo zgolj projektorje za domači kino, ki se lahko ponašajo z značko "Full HD" ali vsaj "HD Ready", torej polnega formata HD 1920 x 1080 pik in polovičnega formata HD 1280 x 720 pik. Nekaj modelov smo preizkusili že na minulih preizkusih in smo jih tu opisali krajše, nekateri modeli pa so novi in preizkušeni zdaj. Del uvodnega besedila je povzetega po lanskem velikem preizkusu projektorjev.
Arhiv
Po kategorijah
Po avtorjih
