Članki
Vsi članki iz tiskane izdaje Monitorja, razvrščeni padajoče po datumu vnosa. Brskate lahko tudi po rubrikah/kategorijah, kot so zakoličeni v reviji, ali pa se zakopljete v članke priljubljenega avtorja. Ali pa preskočite v arhiv.
Vsi članki iz tiskane izdaje Monitorja, razvrščeni padajoče po datumu vnosa. Brskate lahko tudi po rubrikah/kategorijah, kot so zakoličeni v reviji, ali pa se zakopljete v članke priljubljenega avtorja. Ali pa preskočite v arhiv.
O odličnih prodajnih rezultatih družbe Apple v ZDA smo že pisali, toda nove statistike kažejo še bolj neverjetne prodajne rezultate, kot bi pričakovali. V oktobru je tako Apple najbrž prvič v dolgih desetletjih kraljeval na seznamu najbolj prodanih izdelkov v maloprodaji. Novi namizni iMaci so na prvem in tretjem mestu, med prenosniki kraljuje MacBook Pro. Toda najbolj preseneča podatek, ki so ga objavili v analitski družbi NPD, da je Apple oktobra prodal skoraj polovico vseh osebnih računalnikov v maloprodaji (natančneje 47,71%). Tak uspeh je sicer nekoliko vezan na prednovoletno obdobje, pa vendar - lani, so v enakem obdobju dosegli 33,44 %. Ah, kakšna kriza neki. Američani kljub tanjšim denarnicam kupujejo skoraj najdražje izdelke, kar jih je moč kupiti.
Tokrat v Trendih analiziramo prodajo osebnih računalnikov in tiskalnikov v zadnjem letu in pol.
Pri zapisanem gre pač za dobroverno naslanjanje na dokument, saj ta prihaja iz samega vrha državne uprave. V primeru Službe vlade za zakonodajo tam preprosto piše prenosni računalnik. Pri drugih organih, ki prav tako kupujejo prenosnike Tempest (denimo generalni sekretariat), je to dejstvo posebej zapisano v tabeli pod opombami. Ker sem domneval, da se od časov tajnih uradnih listov SFRJ na Službi vlade za zakonodajo ne ukvarjajo več s super skrivnostmi, mi ni moglo pasti na pamet, da gre za nakup bondovskega prenosnika Tempest. Zlasti, ker ste ob tem za svoj oddelek Publikacije in prevodi naročili še 8 prenosnikov po 1500 evrov in en namizni računalnik (predvidevam, ker je zaveden ločeno od prenosnikov) za 1520 evrov.
Medmrežje je z vsemi svojimi storitvami danes tako gromozansko, da ga lahko primerjamo že z znanstvenofantastičnim vrtincem totalne perspektive iz Adamsovega Štoparskega vodnika po galaksiji. Tam je vrtinec najhujša kazen, ki lahko koga doleti, saj se v vrtincu totalne perspektive vsakdo zave, kako majhen je v primerjavi s celotnim vesoljem.
Z uveljavitvijo interneta med širšo populacijo so prav šahisti veliko pridobili, saj se jim je odprl povsem nov svet. Tako jim danes po primžernega nasprotnika ni več treba hoditi v šahovski klub ali celo v drugo mesto, temveč se z nekaj sto tisoči nasprotniki pomerijo kar prek spletnih portalov, ki omogočajo igranje šaha prek spleta. Vse, kar potrebujejo, sta le povezava v internet in spletni brskalnik.
Da, uganili ste, za šah gre. Šah je ena najstarejših iger na svetu. Računalniški šah pa predstavlja računalniško arhitekturo, ki izkorišča strojno in programsko opremo za igranje te kraljevske igre - in to brez pomoči človeka.
V rubriki vsak mesec prikazujemo cenovne trende za različne strojne izdelke, o katerih v Monitorju tudi sicer pišemo. Rubriko pripravljamo v sodelovanju s cenovnim primerjalnikom ceneje.si, kjer so pred dvema letoma začeli spremljati cene izdelkov, ki "kotirajo" na njihovi spletni strani.
Če bi sodili zgolj po prodaji računalniške opreme, bi lahko pritrdili, da so prvi znaki izhoda iz globalne krize že tu. Prodaja računalnikov se je v tretjem četrtletju povečala glede na enako obdobje pred letom dni, resda za samo borih 0,5 %, pa vendar.
Gesla so najobičajnejši način, s katerim zaščitimo svoje informacije, digitalno identiteto, dostop do spletnih in drugačnih storitev. Prav zato, ker so od njih večkrat odvisne celo naše finance, poglejmo, na kaj moramo paziti, ko jih izbiramo in uporabljamo.
Ste gledali film "Klub golih pesti" (Fight club), v katerem Tyler Durden (Brad Pitt) razlaga, da pot do razsvetljenja vodi prek zaničevanja idolov, uničevanja idealov in veliko bolečine? Če ste, potem bo namreč veliko laže razumeti motive, ki ženejo gibanje "Anti-sec".
Teh tiskalnikov smo res nekaj preizkusili, a v praksi ni bistvenih razlik med njimi in drugimi brizgalnimi tiskalniki srednjega oz. nizkega cenovnega razreda. Po kakovosti so povprečni (tisk fotografij je, recimo, slabši kot pri boljših brizgalnikih, besedilo je dobro, a slabše kot pri laserjih itd.), cena izpisa ni nič posebnega. Je res, da se izpis takoj posuši (pri nekaterih brizgalnikih znajo biti izpisi vlažni). Skratka, dejstvo, da tiskalnik uporablja gel namesto črnila, naj ne bo razlog za nakup.
Sodobna tehnologija ni vselej to, kar bi pričakovali. V Južni Afriki so nezadovoljni uporabniki naredili preprost test, kako čim hitreje spraviti 4 GB podatkov na približno 100 km oddaljeno lokacijo. Tekmeca sta bila precej nenavadna: povezava ADSL in golob pismonoša. Slednjemu so kot "pošto" pritrdili 4 GB velik ključ USB, za dostavo pa je rabil približno dve uri. V tem času se je prek (pre)počasne povezave ADSL pretočilo komaj 4 % podatkov. Komentarjev telekomunikacijskega operaterja seveda ni bilo.
Pravijo, da so v življenju najlepše stvari zastonj. V to nismo 100 % prepričani, vam pa ponujamo pregled sto najuporabnejših brezplačnih programov po mnenju Monitorjevega uredništva. Prepričani smo, da marsikateri opisani program že poznate, saj smo o njih že veliko pisali.
Brez panike! Brez panike! ... Zdaj pa panika! Microsoft je, kot kaže, prvič uradno navedel, da vidi Linux kot resno konkurenco za svoje namizne operacijske sisteme. V preteklosti so to vselej zanikali ali kvečjemu dopuščali konkurenčnost na področju strežniških sistemov, zdaj pa so v letnem poročilu za ameriško agencijo za vrednostne papirje brez zadržkov navedli družbe Canonical (Ubuntu) in Red Hat kot največjo grožnjo za okolje Windows, zlasti na področju lahkih netbookov. Doslej so kot konkurenta označevali predvsem Apple in njihov Mac OS X. Na seznamu se je znašel tudi Google s svojo platformo Android.
Tokrat v Trendih analiziramo prodajo osebnih računalnikov in tiskalnikov v zadnjem letu in pol. Podatki v grafikonih označujejo število prodanih naprav in ne njihove vrednosti. Pri tiskalnikih številke vključujejo tudi večnamenske naprave.
Razvoj projektorjev stremi k izdelavi izdelkov, ki se bodo odlikovali s čim bolj kakovostno sliko. Ta je še najbolj odvisna od uspešnega sožitja majhnih optičnih elementov in zmogljive krmilne elektronike. Velik del inovacij pa je usmerjen tudi v sam vir svetlobe, saj ta omejuje tako velikost kot tudi zmogljivost projektorja.
V poplavi najrazličnejših modelov visoko ločljivih televizorjev je resnično težko izbrati favorita. Izdelovalci se zato trudijo v svoje izdelke vgraditi vse več novih tehnologij, ki skušajo vse bolj izboljšati prikazano sliko, saj je ta eden glavnih kriterijev pri odločitvi za nakup. Pot do idealnega visoko ločljivega televizorja se zdi strma, a ne nedosegljiva.
Dandanes se zares veliko ukvarjamo s takimi in drugačnimi gesli. Potrebujemo jih na bankomatih in pri plačilu s kreditno kartico, pa za prijavo v službeno računalniško omrežje, domačo e-pošto, družabne spletne strani, forume, spletne trgovine, spletne banke, pa seveda za dostop do telefona in še in še bi lahko naštevali.
V rubriki Trendi vsak mesec prikazujemo cenovne trende različnih strojnih izdelkov, o katerih v Monitorju tudi sicer pišemo. Rubriko pripravljamo v sodelovanju cenovnim primerjalnikom ceneje.si, kjer so z beleženjem cen izdelkov, ki "kotirajo" na njihovi spletni strani, začeli pred letom dni.
Žal je še vedno tako, da ga ni GPSa, ki ne bi imel kakega hrošča. Ni. Garmin je npr. avtocesto od Trsta proti Benetkam vztrajno premikal in smo se vozili tudi po polju, da o tistem peš mostu, čez katerega nas je hotel peljati (glej fotografijo v članku), sploh ne govorimo. TomTom nas je malo naprej od Črnuč hotel peljati po makadamu - je bilo pa zato 500 metrov bliže. Itd. ...
Uvajamo novo rubriko, v kateri bomo vsak mesec prikazali cenovne trende za različne strojne izdelke, o katerih v Monitorju tudi sicer pišemo. Rubriko pripravljamo v sodelovanju s cenovnim primerjalnikom ceneje.si, kjer so začeli spremljati cene izdelkov, ki "kotirajo" na njihovi spletni strani, natanko pred letom dni.
Svetleče diode (LED) že dalj časa najdemo v obeskih za ključe, pred časom so se preselile tudi v ročne svetilke, pojavljajo se celo v avtomobilskih žarometih. Tudi v računalništvu je tehnologija LED naredila kar nekaj preskokov. Od okraševanja ohišij do osvetlitve naprednejših zaslonov LCD. Tokrat bomo pisali o "LEDicah" v projektorjih. In s tem ne mislimo na osvetlitev menujskih tipk.
Vsekakor se ga bomo lotili, že v kratkem.
V majski številki smo objavili članek z naslovom "Znova: odprta koda, da ali ne?", v katerem smo predstavili večno problematiko odprte kode v javni upravi - torej, ali lahko z uvajanjem naveze Linux/FOSS (konkretno Linux/OpenOffice) država prihrani zajeten kupček denarja, ki bi sicer v obliki licenc odtekel k Microsoftu. Pa je ceneje v resnici tudi bolj varno?
Hvala za pripombo na trditev v članku.
Časi se spreminjajo, s tem pa tudi navade in preference uporabnikov. Nedavna raziskava družbe Nielsen Online je tako pokazala, da so socialna družabna ????
Prav ste prebrali - "nadzor nad videom" in ne bolj običajni "video nadzor". Video posnetki, video kamere, spletne kamere, vse to je danes že zelo običajno, pa vendar se vsi strinjamo, da delo z videom v vseh oblikah še vedno zahteva zelo močno strojno in programsko opremo. Toshiba svojim najzmogljivejšim prenosnikom v ta namen dodaja poseben štirijedrni procesor in s tem omogoča nekaj zanimivih, skorajda futurističnih zmogljivosti.
No, vsaj kar zadeva ZDA, primerjava ne zdrži povsem. Tam je ponavadi vse bistveno ceneje. Gre za veliko večji trg, ki, za začetek, ne potrebuje lokaliziranih priročnikov za množico državi(ic )...
Operacijski sistemi so bili doslej skoraj brez izjeme mednarodni projekti, ki niso poznali meja. Toda v časih, ko internet posega v vse pore sodobne družbe, se utegne to spremeniti. Projekti nacionalnih operacijskih sistemov v resnici niso tako velika novost (spomnimo se samo slovenskega Pingota), preseneča pa povečano število iniciativ po vsem svetu, s katerimi želijo posamezne države postati bolj neodvisne od preostanka sveta. Ali, če želite, imeti večji nadzor nad kodo, ki jo uporabljajo, tudi v državnih ustanovah. Zadnji tak projekt (zasnovan seveda na Linuxu) nastaja v Rusiji, kjer so že tri regije začele z migracijo iz Microsoftovega okolja. Ruski projekt ima ambicijo in menda tudi podporo, da postane v državi vodilni. Toda govorimo o državi, ki je v preteklosti že pogosto razglašala "lokalno" tehnologijo, pa se ta ni nikoli znašla na trgu. Spomnimo se samo projektov mogočnih in zmogljivih klonov Intelovih čipov. Toda časi se spreminjajo.
Arhiv
Po letih
Po kategorijah
Po avtorjih