Vsi članki iz tiskane izdaje Monitorja, razvrščeni padajoče po datumu vnosa. Brskate lahko tudi po rubrikah/kategorijah, kot so zakoličeni v reviji, ali pa se zakopljete v članke priljubljenega avtorja. Ali pa preskočite v arhiv.
Nekaj tv postaj (npr. ARD, France2) oddaja tudi HbbTV (izboljšan teletekst). Kakšni so razlogi, da naši kabelski operaterji tega še ne posredujejo?
Ko prek interneta pošiljamo občutljive podatke, se za prenos uporablja protokol SSL (Secure Sockets Layer). V zadnjem času pa se sliši precej vprašanj glede njegove varnosti, predvsem po izbruhu afere DigiNotar. Strokovnjak za kriptografijo in razvijalec TORa, Jacob Appelbaum, celo meni, da je SSL tempirana bomba.
Mi uporabljamo splet in splet uporablja nas. Z vsakim obiskom spletne strani se namreč shranjujejo informacije o odjemalcu, ki je sprožil zahtevek (npr. naslov IP, vrednosti polj "Referrer" in "User-agent"). Tudi ni skrivnost, da lahko ob pomoči spletnih piškotkov (angl. cookies) in informacij, ki jih, namerno ali ne, med deskanjem za seboj puščamo uporabniki sami (geoznačke, geolokacija, osebni profil v družabnem omrežju) oglaševalci in analitična podjetja sestavijo precej natančne vzorce naših spletnih navad. Ni dvoma, Orwell bi bil nad spletom navdušen.
Po letu in pol se znova vračamo k statistiki obiska spletnih strani Monitorja in Mladine. Kaj je novega pri rabi brskalnikov in operacijskih sistemov? Kako se na spletnem obisku pozna vzpon mobilnih naprav? To in še veliko več v nadaljevanju.
Ni treba biti šampion belih strmin, da bi ugotovil, da naši severna in zahodna soseda ponujata nekatera izmed najboljših smučišč na svetu. Saj ne, da je z našimi kaj narobe, a nacionalni ponos gor ali dol, avstrijska in italijanska ponudba sta nekaj razredov više. In čeprav je idilična podoba večerov v gorskih kočah v volnenem puloverju, s kozarcem kuhanega vina v roki in germknödlom (če ne poznate, poguglajte!) na krožniku, še vedno privlačna, je za mnoge med nami rustika te podobe nekoliko skažena z računalnikom (ali tablico ali pa vsaj pametnim telefonom), ki mora nujno biti povezan v internet. Oglejmo si torej, kakšne so možnosti povezave v teh tujih deželah, kjer morda poznamo osnove jezika, a domačinov zaradi naglasa in hitrosti govora ne bomo nikoli povsem razumeli.
Na prejšnjih straneh ste si lahko prebrali, kako so je s procesorji vse začelo, na naslednjih pa se boste spomnili, da na njih tudi danes še vedno vse temelji. Resda vedno bolj beremo le še o telefonih in tablicah in o njihovih varčnih procesorjih ARM, vendar svet osebnega računalništva, pa tudi strežništva, še vedno deluje na arhitekturi x86. Najnovejši AMDjevi in Intelovi procesorji nikakor niso varčni, so pa strupeno hitri.
December 2011
Protivirusni program v računalniku je že dolgo nekakšna obvezna mantra. Vendar pa zadnja leta računalnik nosimo tudi v žepu - pametne telefone in druge mobilne naprave namreč. Na njih hranimo pin kode za kartice, službeno pošto in, ne nazadnje, najde se tudi kakšna žgečkljiva slika, pa smo varnostno vendarle povsem brezbrižni. Zakaj ta brezbrižnost, kaj vse se nam lahko pripeti in kako se tega obvarovati, smo šli povprašat strokovnjaka za varnost, Daliborja Cerarja.
Verjetno je vsem vsaj približno jasno, da na pravnem področju opisanim programom in storitvam ne kaže najbolje. Pa vendar, kaj točno pravi pravna stroka o tem? Povprašali smo pravnega svetovalca, Jako Bizjaka.
Čast, ali pa morda majčkeno sram, me je priznati, da se mi je pred leti uspelo med prvimi okužiti z mobilnim črvom. V čast zato, ker je šlo za Cabir, domnevno prvi tak izdelek (o tem se seveda še prepirajo po forumih) in nekakšen proof of concept, saj večje škode ni povzročal; sram pa zato, ker gre za virus, ki ga moraš praktično sam namestiti in pri tem obiti tudi jasna opozorila operacijskega sistema. Skratka neumnost, na katero avtorji v Monitorju pogosto opozarjamo bralce.
Prevarani možje, lovci na ideje, maščevalni zaposleni in mimoidoči zdraharji, tale članek ni za vas! Filmske dogodivščine so resda postale dostopne navadnemu smrtniku, a izgovor, da priložnost dela tatu, ne opraviči zlih dejanj. Z razmahom pametnih telefonov imamo na dosegu roke zmogljiv stroj, ki zmore rešiti še tako trdovratno zagato, zato se težko upremo skušnjavi. Da si vi, dragi bralci, ne bi mazali rok, se žrtvujemo mi. Za potešitev vaše radovednosti se prelevimo v mobilne vohune.
Vsi uporabniki družabnih omrežij in podobnih storitev trpijo za isto boleznijo - podvajanjem podatkov. Zelo podobne zbirke stikov imamo zbrane v najrazličnejših storitvah, enoten seznam pa je nekaj, česar verjetno ne bomo dočakali nikoli.
Oblačne storitve so se že davno zasidrale med nas, pa če se uporabniki tega zavedamo ali ne. Podatke hranimo in uporabljamo na oddaljenih strežnikih pri prebiranju pošte, varnostnih hrambah, oblikovanju in pisanju dokumentov. A kaj, ko so ti podatki, kljub temu da so "tam nekje", sila razpršeni.
Marsikdaj se pritožujemo, da je Slovenija v digitalni dobi še vedno črna lisa, če ne kar banana republika, saj smo v digitalnem založništvu daleč za zahodno Evropo, da o ZDA niti ne govorimo. A časi se spreminjajo, v teh dneh nam je Apple le odprl svojo trgovino iTunes za nakup filmov, glasbe in knjig. Žal pa določene težave ostajajo.
Sitecom je svojo paleto izdelkov razširil še s kombinacijo brezžičnega oddajnika in prejemnika zvočnega signala.
Operacijski sistem Android je prehitel iOS po številu uporabnikov, tako kot je tržnica Marketplace pustila za seboj Applovo trgovino App Store. Edino področje, kjer mobilne naprave z logotipom jabolka še vedno (pre)močno vodijo, je dodatna oprema. Zaradi siromašne bere je Android kot božič brez snega. Na srečo se na nebu kažejo prve snežinke.
GPS navigacijske naprave so se zares prijele v dveh segmentih, kot avtomobilski navigatorji in kot fitnes naprave. Klasični pohodni navigatorji pa so tako po prodajnih številkah kot tudi po zanimanju javnosti načeloma manj zanimivi, a se tudi na tem področju najdejo zanimivosti.
Cestni navigatorji so zadnje desetletje zelo iskane naprave. Njihov razvoj skorajda ne pozna omejitev, saj svoje funkcionalnosti širijo na področji telekomunikacij in digitalne zabave. Preizkusili smo navigator WayteQ X960BT, ki nas je v več pogledih dobesedno presenetil.
Podjetje Wayteq je znano predvsem po navigacijskih napravah, a v svojo ponudbo dodajajo vedno večji nabor različnih naprav. Tako smo na našem trgu ugledali tudi njihov prvi mobilni telefon, ki pa v resnici ni povsem njihov. Napravo, imenovano Wayteq Libra, namreč izdeluje kitajski velikan ZTE, ki je na področju mobilne telefonije daleč od novinca.
Med ponudnike tablic z operacijskim sistemom Android se je vrinila še Toshiba. Verjamemo, da dobro razumejo, da morajo trgu ponuditi nekaj, kar je drugačno kot pri konkurenci, če želijo kaj zaslužiti, a te drugačnosti med preskusom nismo opazili.
Zadnje mesece, ko nas preplavljajo tablice z Androidom, imamo preizkuševalci zelo težko delo. Tablice so si na las podobne, vse imajo enako velike zaslone, enako ločljivost zaslona, poganjajo enako različico Androida, razlikujejo se morda le zmogljivosti spletnih kamer in priključkih, a so razlike res malenkostne. Tu in tam pa se le najde drugačna tablica.
Ponudba Androidnih tablic se vztrajno veča. Brez slabe vesti lahko trdimo, da te tablice ne ponujajo prav nič novega, res pa je, da se cene znižujejo in se med (zelo) poceni izdelki najdejo tudi takšni, ki niso povsem neuporabni.
Čeprav smo že videli napovedi finskih naprav z operacijskim sistemom Windows Mobile, pa nas zaenkrat še vedno zasipajo z novimi modeli s "starim" Symbianom. Nokia 701 ne prinaša revolucije, prinaša ravno dovolj izboljšav, da finance ohranja v igri, v kateri so nekoč premočno vodili.
Applov urnik napovedi novih naprav je še kar konstanten, čeprav so si za novo različico telefona vzeli nekaj več časa, kot smo navajeni. Tako smo čakali kar leto in pol, to je na tem področju zelo dolgo. Seveda je bilo med tem silno veliko govoric in ugibanj, novi iPhone 4S pa se nam zdi glede na predhodnika nekoliko šibka nadgradnja.
Novi telefon podjetja Samsung je posebnež. Kot tak bo všeč le ljudem s specifičnimi potrebami. Pooseblja tanko ločnico med ljubeznijo in sovraštvom. Človek ob njem težko ostane nedotaknjen. Velikost, ki je namenjena prej šapam košarkarja kot ročicam povprečnega računalnikarja, je hud zalogaj. Kdor jo zmore prebaviti, bo dobil odličen telefon.
Če želite v teh časih razumeti, kam se usmerjata računalništvo in zabavna elektronika, pa obenem tudi spoznati, kaj prihaja na trg in kdaj, morate znati prisluhniti govoricam s Kitajskega (in morda še katere od okoliških držav). Prav tja se je v zadnjih letih preselilo težišče dogajanja in seveda proizvodnje. Skoraj vsa velika svetovna blagovna imena so se namreč že pred časom odločila, da za doseganje cenovne učinkovitosti in profita raje najemajo storitve kitajskih podjetij. To, da Kitajci ne znajo prav molčati o neobjavljenih izdelkih, ponekod povzroča sive lase, drugje pa tisto prijetno negotovost in priložnost za ugibanja o tem, kako bodo videti naslednji telefon, tablica, računalnik. Zanimivo, da so ugibanja pogosto presenetljivo točna.
Ne, ne bomo svetovali, da kupite program, s katerim boste nadzorovali svojega poslovnega ali osebnega partnerja. Še posebej zato, ker je to pri nas kaznivo. Svetujemo pa, da se zavedate, da so današnji pametni telefoni zelo zmogljivi večopravilni osebni računalniki, z veliko procesorske moči in skorajda neomejenimi komunikacijskimi zmožnostmi, in znajo početi skorajda vse. Predvsem pa, da lahko z namestitvijo kateregakoli androidnega programa nevede prenesete v svoj telefon tudi vohunski paket.
Človek, ki je trdil, da je smrt ljudem skupen cilj, je dospel tja. Steven Paul Jobs se zlahka postavi ob bok velikanom v človeški zgodovini. Bil je naš Picasso, Edison in Ford. Aroganten, samosvoj in genialen. Revolucionar, ki je na novo definiral šest različnih področij. Računalništvo, animirani film, glasba, telefoni, tablice in založništvo ne bodo nikoli več taki kot nekoč. Ob njegovi smrti se bomo ozrli po njegovi zapuščini.
"Ko mož z revolverjem sreča moža s puško, je tisti z revolverjem mrtev mož." Bodite brez skrbi, nismo testirali strelnega orožja ali se ukvarjali z obračuni revolverašev z Divjega zahoda, temveč si bomo omenjeno frazo iz znanega Leonovega vesterna le izposodili in preverili, ali drži na nam dosti bližjem področju - grafičnih karticah za CAD.
Pri Monitorju smo junija že tretjič opravili večji preizkus pogonov SSD. Ti se še vedno hitro razvijajo, a so že dosegli raven, ko jih z veseljem priporočamo vsakomur. Da ne bi kovačeva kobila ostala bosa, smo se tudi sami lotili prehoda na SSD, a se je izkazal za presenetljivo zahtevnega.
Arhiv
Po letih
Po kategorijah
Po avtorjih
