XUL, maščevanje plazilca
Odpiranje programov v splet je nadvse priljubljeno, žal pa spletni brskalniki niso bili nikoli namenjeni izvajanju resnih programov. Dokler ni prišel XUL.
Odpiranje programov v splet je nadvse priljubljeno, žal pa spletni brskalniki niso bili nikoli namenjeni izvajanju resnih programov. Dokler ni prišel XUL.
V tej številki predstavljamo XUL, označevalni jezik za hitro izgradnjo uporabniških vmesnikov, s katerim je zgrajena zunanja podoba celotne palete izdelkov Mozille (brskalnik, e-pošta, koledar, klepet...). V želji, da bi XUL približali širši množici razvijalcev, je Mozilla Foundation razgrnila načrte za prihodnost. Najzanimivejši del predlogov je izdelava razvojnega orodja, dodatka za priljubljeni Eclipse, ki bi omogočal hitrejšo izgradnjo vmesnikov XUL. Mozilla se želi prikupiti razvijalcem še z razširjeno podporo programskim jezikom. Poglavitni programski jezik je še vedno javascript, ki ga želijo nadgraditi v veliko zmogljivejši javascript 2, svoj dan pa bodo dočakali tudi programerji v pythonu in pozneje tudi v perlu. Zaradi navezave na Eclipse in tradicionalnega sodelovanja s Sunom si marsikdo obeta tudi izboljšano podporo programiranju Mozille in gradnikov novih programov zanjo v javi, kar bi izvrstno sovpadalo z neodvisnostjo od podlage, ki jo sicer že ponuja XUL. Žal čvrstejše zavezanosti javi zaenkrat iz uradnih sporočil ni zaznati. Vsekakor bo več podatkov na voljo na posebnem spletišču za razvijalce, developers.mozilla.org, ki ga pripravljajo.
Zamisel je preprosta, naloga pa težka. Kako približati Linux uporabnikom, ki so doslej videli le Microsoftov svet? Kako zagotoviti ohranitev vložka v znanje, potrebno za uporabo računalnika (v Windows)? Kako zagotoviti združljivost, po možnosti celo s programi za Windows? Xandros Dekstop 2.0 je doslej morda najbliže temu, da pokaže pot do zastavljenih ciljev.
Usmerjevalnik, ki je v zadnjih letih postal standardni del postavitev računalniških omrežij, je mogoče izdelati tudi lastnoročno - iz razmeroma preprostih sestavnih delov. Kar je najslajše, tak usmerjevalnik je lahko nadpovprečno zmogljiv. Medtem ko so komercialni usmerjevalniki procesno bistveno "podhranjeni" (med 2 in 4 Mb/s), bo naš izdelek - namenjen uporabi v manjšem krajevnem omrežju, na primer doma ali v manjšem podjetju, za varno širokopasovno povezavo v internet, na primer prek kabelskega modema ali modema ADSL - vsaj desetkrat zmogljivejši in bo kos tudi povezavam na 100 Mb/s ethernetu.
Ni kaj, čas hitro teče. Debelo bi se zlagal, če bi uporabil prežvečeni kliše in zapisal, da se mi zdi, kakor bi bilo včeraj, vsekakor pa nimam občutka, da je minilo že leto dni, odkar sem v svoj domači računalnik prvič vtaknil namestitveno ploščo z Linuxom. Prav tako bi se debelo zlagal, če bi rekel, da sem v tem letu spoznal Linux do obisti ali celo postal mojster.
Projekt Mozilla.org je ob predstavitvi različice brskalnika 1.0 pred poldrugim letom požel številne pohvale, predvsem glede namestitve. K njegovi večji prepoznavnosti v Sloveniji je pripomogla lokalizacija, Mozilla pa je postala pomembna tudi v okolju Windows, ne le v Linuxu. A kmalu po prvih pohvalah so prišle tudi prve kritike, ki so letele predvsem na počasnost delovanja programov. To je vzpodbudilo del razvijalcev k pripravi nove, hitrejše različice brskalnika pod razvojnim imenom Phoenix. Ti razvijalci so Mozillo (in Internet Explorer) označili za t. i. bloatware, kar bi lahko razložili kot s preveč funkcijami napihnjeno programsko opremo, njihovo delo pa se zdaj že približuje različici 1.0.
TV Piko si lahko ogledate v živo na Siolovi spletni strani Vizija, s prenosnim telefonom na dverih Planet, pa tudi na njihovi domači spletni strani. Tu boste našli tudi arhiv oddaj, čeprav vsaj zaenkrat ni prav uporaben, saj je v njem vsega skupaj pol ducata oddaj. Tudi drugače je Pikina spletna stran skromno opremljena, saj razen skromnih opisov oddaj nismo našli nič uporabnega, še celo sporeda ne, kljub gumbu, ki ga obljublja.
Širokopasovni internetni priključki tudi v naših domovih niso več nobena redkost, zato postaja čedalje bolj zanimiv spletni prenos televizijskih oddaj. Ogledali smo si, kako je s spletnotelevizijsko ponudbo pri nas, pokukali pa smo seveda tudi v bolj oddaljena morja spletnega oceana.
Vse kaže, da se nam v prihodnjih letih obeta še hujša vojna med izdelovalci osebnih računalnikov, čeprav so nekateri še nedavno govorili, da pozornost ne velja več temu področju, češ da tu ni več denarja. Medtem ko Dell še naprej četrtletje za četrtletjem dosega rekordne rezultate, je HP pod novim vodstvom močno spremenil načrte. Ko je že kazalo, da bo oddelek za osebne računalnike morda celo naprodaj, so spremenili strategijo in v zadnjih mesecih spet dosegajo lepe rezultate. Najagresivnejši ta hip pa je tretji po velikosti, kitajski Lenovo, ki se je okrepil z nakupom nekdanjega oddelka družbe IBM. Lenovo je nedavno jasno povedal, da namerava najpozneje v naslednjih petih letih postati številka ena na svetu med namiznimi in prenosnimi računalniki. V ta namen namerava vložiti v razvoj 1,5 % celotnega prihodka, to je kar dvakrat več od povprečja v panogi. Poleg tega so že prve analize stanja po prevzemu pokazale, da je še precej prostora za zmanjšanje stroškov proizvodnje, tudi z izkoristkom cenejše delovne sile na Kitajskem. Tekmeci so najbrž lahko precej zaskrbljeni.
Številni z dvermi opremljeni ponudniki storitev omogočajo "enkratno prijavo" (SSI, Single Sign-In). S SAML (Security Assertion Markup Language) gremo lahko korak naprej in omogočimo "enkratno prijavo" (SSO, Single Sign-On) na več spletnih mest.
Potreba po standardiziranem načinu prikaza vektorske grafike na spletnih straneh je iz dneva v dan večja, ustrezen standard, SVG (Scalable Vector Graphics), pa je bil pri organizaciji W3C potrjen že davnega januarja 2003. Ne le za grafikone in logotipe, vektorska grafika je ključna za upodobitev naprednejših uporabniških vmesnikov in prenos zahtevnejših namenskih programov v splet. Hkrati zaradi silno kompaktne oblike v zapisu XML (ki jo je mogoče tudi učinkovito in neopazno stisniti pred prenosom po omrežju) tudi varčuje z omrežnimi zmogljivostmi. Bitne slike so namreč silno potratne, hkrati pa ne omogočajo zveznega povečevanja (ali krčenja) ob ohranjanju kakovosti.
V tej številki predstavljamo XUL, označevalni jezik za hitro izgradnjo uporabniških vmesnikov, s katerim je zgrajena zunanja podoba celotne palete izdelkov Mozille (brskalnik, e-pošta, koledar, klepet...). Očitno pa se Mozilla uveljavlja tudi kot podlaga za druge programe. Podjetje Lindows.com je z jezikom XUL zgradilo zmogljiv urejevalnik spletišč Nvu (nekakšna kratica za new view), ki je funkcionalno precej podoben Macromediinemu Dreamweaverju. Mimogrede, Lindows OS je izpeljanka Linuxa, navzven zelo podobnega Oknom, odtod tudi ime, zaradi katerega so v sodnem sporu z Microsoftom. Ker je podjetje usmerjeno k alternativnemu namizju, je ocenilo, da rast njegove priljubljenosti brez spodobnega urejevalnika spletnih strani ne bo mogoča. Za lažji začetek so se povezali s projektom Mozilla.org. V razvojno ekipo jim je uspelo pritegniti tudi Daniela Glazmana, ki je bi glavni programer izdelka Mozilla Composer, urejevalnika spletnih strani, ki je del skupka programov, znanega predvsem po brskalniku.
SDL (Simple DirectMedia Layer) je večpredstavna knjižnica, podobna DirectX, vendar jo je bistveno enostavneje uporabljati.
Na osebni računalnik lahko priključimo marsikatero zunanjo napravo, od žepnega računalnika in zunanjega pomnilnika do fotoaparata in videokamere. Seveda se nisem lotil preizkušanja vseh mogočih naprav, saj to ne bi imelo nobenega pravega smisla, pa še veliko preveč časa (in prostora v reviji) bi za to porabil. Na računalnik z Linuxom sem priklopil le tiste, ki jih bolj ali manj redno uporabljam, in poskušal ugotoviti, ali bi lahko pogrešal Microsoftova Okna.
Ko skoraj vsak mesec beremo, kako podjetja, državne uprave in druge velike skupine uporabnikov uvajajo Linux na namizja, se lahko odkrito vprašamo, ali je brezplačen operacijski sistem zares že dovolj zrel za vsako namizje ali pa so omenjene skupine le preveč specifične, da bi lahko tako sklepali.
Podjetje Xandros je predstavilo novo različico svojega operacijskega sistema Linux, ki temelji na distribuciji Debian.
Programi v Linuxu počasi dozorevajo; to vidimo po vse daljših razvojnih ciklih. Lep zgled je namizno okolje KDE, ki je z nekdanjega 6-8 mesečnega razvojnega cikla prešlo na enoletnega. Malo več kot leto dni po različici 3.1 je izšel KDE 3.2. Majhna sprememba v imenu je zavajajoča, saj so oznake različic KDE odvisne od knjižnice Qt in ne toliko od števila novosti v samem okolju. Teh je to pot precej več kakor v različici 3.1, saj so se razvijalci po nekajletnem piljenju ogrodja lotili uporabniških programov, ki so doslej veljali za eno izmed prednosti okolja GNOME. Nova različica je že od vsega začetka na voljo tudi v slovenščini, hkrati z 39 drugimi jeziki.
Spomladi bomo, kot kaže, doživeli nov val grafičnih procesorjev. Med prvimi bo nVidia, ki pripravlja projekt NV40, v končni različici najbrž imenovan GeForce FX 6000. Za zdaj so tehnični podatki le skopi in okvirni - 130 nm arhitektura, 175 milijonov tranzistorjev, delovni takt jedra med 500 in 600 MHz, dostop do pomnilnika s takti 700-800 MHz in uporaba različnih tipov pomnilnikov - DDR, GDDR2 in GDDR3. Procesor naj bi imel boljšo podporo mehčanju robov in filtriranje, novo jedro za senčenje, osemstopenjski cevovod in dve enoti za obdelavo tekstur. Zanimivo, da bo procesor še vedno podpiral zgolj AGP 8x, medtem ko naj bi prihajajoče vodilo PCI Express podprli nekoliko pozneje z rahlo spremenjenim procesorjem NV41.
Nakupovalna središča postajajo nekakšna svetišča potrošniške družbe, nakupovanje v njih pa svojevrsten obred, zato ni pravzaprav nič nenavadnega, da se upravljavci nekih drugih svetišč in obredov počutijo nekoliko ogroženi in si "svojega" dneva ne pustijo kar tako prevzeti. A to je že druga zgodba, s katero se bomo ukvarjali kdaj drugič. Oglejmo si, kje vse lahko v spletu zapravimo težko prislužene denarce.
To, kar sta Neckermann in Quelle za konfekcijo, je Conrad za elektroniko. Poleg klasične trgovine in kataloške prodaje ima tudi spletno trgovino, v kateri boste našli pestro izbiro najrazličnejših elektronskih naprav in sestavnih delov zanje. Tudi pri Conradu brskanje po spletnem katalogu ni tako pregledno, kakor bi si najzahtevnejši uporabniki želeli, a če papirnatega nimate pri roki ali se vam ne zdi vredno, da bi zanj odšteli tisoč tolarjev, je spletna trgovina kar dober nadomestek.
Pred dvajsetimi leti je bil povsem spodoben urejevalnik besedil dolg nekaj deset kilobajtov, danes pa se pod nekaj megabajtov, raje nekaj deset megabajtov, skoraj ne pogovarjamo več. Večine to morda ne moti, vsi, ki se ukvarjajo z vgradnimi sistemi, pa so živo zainteresirani za čim manjše programe. Oglejmo si torej razloge za nabuhlost programov v sistemu GNU/Linux in pokažimo obvoz.
Odprtokodno, splošno razvojno okolje Eclipse, ki nastaja kot projekt skupnost, podprt s strani IBM in še nekaterih velikanov računalniške industrije, te dni praznuje drugo obletnico obstoja. V tem času se je okrog tega okolja zbrala zavidljiva skupnost razvijalcev in uporabnikov, ki so skupaj pripomogli k izvrstni kakovosti orodja - obenem z obletnico je dočakalo tudi tretjo večjo prenovo - in pestri izbiri dodatkov. Prav modularna zasnova orodja, razvitega v javi, je največja prednost tega okolja, saj deluje na številnih podlagah, dodatki pa širijo njegove zmogljivosti.
Podjetje, ki je izumilo združeno razvojno okolje (IDE), je tudi prvo, ki je poleg tvorca ogrodja. net, Microsofta, ponudilo napredno razvojno orodje za prihodnost programiranja Oken.
Za nekatere tehnologije se zdi, da sicer so na voljo, a nekje v ozadju čakajo, da jih nekdo "odkrije". Trgovine z digitalno glasbo in mali žepni predvajalniki na primer so bili na voljo že precej časa, a v zavest širše javnosti so prišli šele, ko je Apple naredil prvi iPod in odprl internetno trgovino iTunes. Podobno se utegne zgoditi tudi s takojšnjim sporočanjem in internetno telefonijo, ki ju je nedavno "odkril" Google. A pojdimo lepo po vrsti.
XML (eXtensible Mark-up Language - razširljiv jezik za označevanje) se je že precej uveljavil kot jezik za izmenjavo strukturiranih podatkov. Ključ do njegove uporabnosti je zajet že v njegovem imenu - prav razširljivost je namreč bistvo njegove prilagodljivosti.
Po letih obljub so razvijalci dočakali razkritje celotne izvirne kode Sunovega najpomembnejšega programskega izdelka, operacijskega sistema Solaris (OpenSolaris). Po tem, težavnem, a nadvse pomembnem koraku, pa se očitno obeta še več podobnih razkritij. Vodilni možje v Sun Microsystems so že večkrat napovedovali, da bodo razkrili kodo prav vseh svojih programskih izdelkov, saj so navsezadnje predvsem podjetje za izdelavo strojnih sistemov, odprta koda programske opreme, ki jih poganja, pa omogoča lažje vzdrževanje, v katerem lahko sodeluje vsa zainteresirana javnost.
Naslednja stopnja v pripravi napada, ki je pogosto že skoraj napad sam, je popisovanje (enumeration). Za popisovanje je značilno, da že gre za dejaven stik z napadenim sistemom, zato napadeni sistem te aktivnosti praviloma zabeleži, vprašanje je le, ali kdo to preverja in sprejema ustrezne protiukrepe.
Po presenetljivem prehodu družbe Apple iz okolja PowerPC na Intelovo arhitekturo v javnost prihajajo nove podrobnosti o nadaljnjih načrtih okoli izdelkov tega izdelovalca. Sedaj je že jasno, da bo Apple omogočil uporabo operacijskega sistema Windows v svojih računalnikih, v obratno smer pa ne bo šlo - MacOS bo deloval le v računalnikih, ki jih bo izdelal Apple. Ta korak nakazuje, da ima Apple resne ambicije, da bistveno poveča volumen prodaje svoje strojne opreme, ne glede na programsko opremo. Zanimivo pa je, da najava prehoda na Intelovo podlago ni ogrozila prodaje sedanjih sistemov - Macintoshi se prodajajo kot vroče žemljice.
V ZDA ustanavljajo novo združenje, ki bo ščitilo interese hekerjev. Med ustanovitelji so tako amaterski hekerji kot tudi profesionalci, ki se ukvarjajo z iskanjem razpok v varnosti programskih izdelkov. Poglavitni razlog za ustanovitev združenja, ki po nekaterih ciljih spominja že skoraj na sindikat, je ščitenje interesov raziskovalcev pred izdelovalci programske opreme, ki v združenju pravzaprav sploh niso zaželeni. Računalniška industrija v ZDA je namreč začela po dolgem in počez uporabljati zakone iz svežnja DMCA (Digital Millenium Copyright Act), po katerih med drugim preganjajo vdiranje v programske izdelke in javno objavljanje ranljivosti. Pred časom so zaradi tega nekega sistemskega upravitelja celo obsodili na 16 mesecev zapora in to zatem spremenili v oprostilno sodbo, a šele po prestani kazni. Jezni hekerji zdaj hočejo pravico do svobode vdiranja.
Sklepni del trilogije Gospodar prstanov pravkar polni domače kinodvorane, mi pa bomo na tokratnem spletnem sprehodu obiskali spletišča, tako ali drugače posvečena legendarnemu Tolkienovemu delu ter nekaterim drugim najbolj priljubljenim sodobnim pravljicam.
Arhiv
Po letih
Po kategorijah
Po avtorjih