Igričarstvo je že dolgo časa v vzponu – industrija računalniških iger je v dobrih desetih letih podvojila svojo vrednost. S tem je vredna več, kot če bi združili vso glasbeno in filmsko produkcijo. In to vse po lanskih podatkih – letos, v letu, zaznamovanem s koronavirusom, pa računalniške igre žanjejo nove uspehe in razširjajo krog ljubiteljev ter aktivnih igralcev računalniških iger.
Internet je digitaliziral skoraj vsa človeška opravila, vključno z razvadami. Kmalu po pojavu spleta so vzniknile prve spletne igralnice, ki so do danes zrasle v velikansko 60 milijard dolarjev težko industrijo. Zadnji pospešek so pripeljale kriptovalute, ki so omogočile novo dimenzijo anonimnosti. Kljub poizkusom oblasti, da bi spletno igralništvo regulirale in kršitelje onemogočile, je danes mogoče lažje in hitreje kot kadarkoli zapraviti stotak.
Pametne ure že nekaj časa niso le domena tehnoloških in športnih navdušencev, vse bolj so prisotne tudi med otroki. Ker omogočajo nadzor nad njimi, pa tudi med starši …
Od kvantnih računalnikov pričakujemo veliko, a kljub nekaterim komercialnim prototipom je njihov razvoj šele na začetku. Kvantno računanje je koncept, ki ga je v praksi mogoče udejanjiti na več načinov. Eden izmed novih so ultrahladni atomi, ki zavzemajo eksotično peto agregatno stanje: Bose-Einsteinov kondenzat.
Ajdi, kot po slovensko pravimo trolom iz nordijskih legend, so se v zadnjih desetletjih izpod mostov, kjer naj bi prebivali, preselili na splet. Z novim okoljem pa so tudi zamenjali obrt. Namesto mitnine dandanes pobirajo čisto običajni osebni dohodek za to, da počnejo, kar znajo najbolje – trolajo.
V času, ko splet iz manj veselih razlogov doživlja novo pomlad, smo si vzeli čas in analizirali obisk naših osrednjih spletišč, revij Monitor in Mladina. Poleg dejstva, da je novi koronavirus blagodejno vplival na številčnost vsakodnevnih spletnih vandrovcev, smo izvedeli še marsikatero zanimivo stvar, za katero bi bil greh, če je ne bi delili s svetom.
Prepričani smo, da se poleg nekaterih energetsko ozaveščenih državljanov podobno sprašujejo tudi velikani v panogi energetike. Hramba ogromnih količin energije ni niti enostavna niti poceni. A iskanje boljših rešitev se nadaljuje.
Preteklo leto se je na področju izkoriščanja energije sonca »dogajalo na polno«. V razvitih državah se količina ob pomoči sončnih žarkov proizvedene energije že meri v gigavatih, obeti za prihodnja leta pa so še posebej optimistični. Poglejmo, zakaj.
Za doseganje ciljev vgradnje pameti v omrežja, ki prenašajo elektriko in podatke, bodo najbolj zaslužne nove tehnologije interneta stvari. Te pa bodo temeljile predvsem na mobilnih tehnologijah.
Čeprav je pandemija koronavirusa začasno ustavila lakoto sveta in gospodarstev po energiji, se energetska podjetja ne slepijo – zdravstveno in gospodarsko okrevanje bosta vse števce znova pognala v višave. Če naj se omrežja ne zlomijo pod vse večjimi obremenitvami, morajo biti predvsem pametna.
Google jim ima 20, še trije so v gradnji, Microsoft kar 160. Za Amazon niti ne poznamo števila, vemo pa, da ima po svetu vzpostavljen nekakšen svoj vzporedni internet. Govorimo o podatkovnih centrih. Kaj pa slovenska podjetja? Drži, večina jih je premajhnih, da bi vzdrževala svoje strežniške gredice, kljub temu pa se tudi pri nas, za sedmimi ključavnicami skrivnosti, skrivajo solidne in zmogljive ustanove.
Ponovno živimo za energetski sektor zelo živahno desetletje. Mnogokrat v zgodovini se je dogajalo, da se je spreminjal svetovni primarni vir energije in predstavljajte si, kakšni težki in nevarni časi so bili, ko so se gruče ljudi skozi iskanje naftnih virov v upanju na boljše življenje selile po svetu. Ogromno jih je v tej dejavnosti izgubilo vse in celo svoja življenja, saj je bil vstop na nova energetska področja ponavadi neobvladan, lahko tudi smrtno nevaren tek v neznano.
Vsi vemo, da se svet brez električne energije dobesedno (za)ustavi. Prav zato se elektroenergetski sistemi v vseh državah uvrščajo med t. i. kritično infrastrukturo, torej sisteme, ki morajo kar se da brezhibno delovati, saj so od njih odvisni tako gospodarstvo kot tudi človeška življenja. Sodobne elektroenergetske sisteme pa upravljajo IT-rešitve, saj se tudi panoga energetike vedno bolj digitalizira in odpira navzven.
Združene države Amerike so kitajskemu Tiktoku postavile ultimat: ali ga na Zahodu prevzame ameriško podjetje ali pa se storitev za deljenje video posnetkov prepove. Interesentov za priljubljeno aplikacijo pri mladih ni manjkalo, zato se je vnela prava tekma. Ko je odpadel Microsoft, je vodstvo v boju prevzel Oracle. Kdo je Oracle (v prevodu Prerok) in zakaj želi kitajsko podjetje?
V začetku leta je s številom okuženih s koronavirusom raslo tudi število strani, ki so ponujale rešitve v boju z virusom, in skupaj z njimi še število podjetnikov, ki se poslužujejo t. i. dropshippinga.
Pred vsesplošno razširjenostjo interneta so se digitalne vsebine delile na disketah in zgoščenkah različnih oblik. Preprečevanje nezakonite uporabe avtorsko zaščitenih vsebin je tedaj v glavnem slonelo na preprečevanju kopiranja medijev ali onemogočenju delovanja kopiranih inačic. Čeprav je danes v svetu pretočnih večpredstavnostnih vsebin in programske opreme kot storitev to manj pomemben način zaščite, je preprečevanje kopiranja prehodilo izjemno zanimivo pot.
Letošnja praznična nakupovalna sezona bo prinesla novo generacijo igralnih konzol, ki bodo v dnevni sobi omogočale igranje do zdaj nevidenih naslovov. Ker je množična posvojitev za zdaj neobstoječih naprav še daleč, otroci in mladina pa bi igrali zdaj in takoj, smo preverili, kaj poleg računalnika še obstaja na hitro rastočem trgu digitalne zabave.
Izbira Applovega prenosnika je odvisna od navezanosti na operacijski sistem Windows. Če smo na slednjega službeno ali osebno navezani, je na trgu za isto ceno na voljo precej celo bolje opremljenih, dovršeno oblikovanih in na sploh kakovostnih prenosnikov drugih proizvajalcev. V nasprotnem primeru, ko nas nič ne omejuje pri želji za optimalno navezo programske in strojne opreme, pa boljšega trenutka za nakup prenosnega računalnika z logotipom ugriznjenega jabolka kot zdaj še ni bilo.
Ob koncu poletnih počitnic se jeseni marsikdo spravi k nakupu novega računalnika, zato smo se pri Monitorju lotili večjega preizkusa računalnikov, namenjenih domačim uporabnikom.
Lastniki telefonov iPhone in tablic iPad smo dobili novo večjo nadgradnjo operacijskega sistema iOS in z njo možnost čisto pravih lebdečih pripomočkov, ki po vzoru naprav z Androidom omogočajo, da nameščene aplikacije del svoje funkcionalnosti prilepijo na katerikoli zaslon, dostopen in aktiven v vsakem trenutku.
Android 11 je že med nami, no vsaj na telefonih Pixel. S sabo je prinesel marsikatero novost, ki si jih želi slehernik. Žal enajste velike nadgradnje ne bodo deležni vsi lastniki telefonov z operacijskim sistemom Android, a zato obstajajo aplikacije, ki določene funkcionalnosti enajstice nudijo tudi »starcem«.
Olauncher Najnovejši zaganjalnik se ponaša z minimalističnim oblikovanjem in odprto kodo, ki jo lahko prispeva slehernik.
Fantastical Ena najboljših aplikacij za vodenje koledarja in opravil je pred kratkim dobila prenovo že tako odličnega uporabniškega vmesnika.
Težko je slediti vsem trendom v industriji razvoja poslovne programske opreme, saj se stvari zelo hitro spreminjajo. A če želi podjetje doseči konkurenčno prednost na trgu, mora poiskati ponudnike, katerih rešitve nudijo najnovejše funkcije.
Vsi znamo na dah našteti več prednosti računalništva v oblaku. Tokrat pa bo beseda tekla o njegovi prihodnosti, predvsem različnih trendih razvoja oblačne krajine, kot so hibridni oblak, računalništvo brez strežnikov in zabojniki, ki bodo v prihodnosti vladali tej industriji.
Scenarijev, kaj vse gre lahko narobe v (računalniškem) oblaku, ne manjka. Praktično so identični situacijam, ki se nam lahko zgodijo v lokalnem IT-okolju, a z dodatnim tveganjem, povezanim z izpadom povezljivosti in storitev.
Ustvarjen na Kitajskem, priljubljen na Zahodu. S to povedjo bi lahko opisali tako nastanek kot trenutne težave družabnega omrežja Tiktok, ki je bilo spočeto kot izobraževalna platforma, a je svoje mesto pod soncem našlo v petnajstsekundnih zabavnih video posnetkih, za katerimi generacija Z dobesedno nori.
Brezžični internet, ki uporablja svetlobo namesto radijskih valov, naglavni senzorji za branje možganskih valov, očala s spremenljivo goriščno razdaljo in čipi, ki se samo sestavljajo, so le nekateri primeri tehnoloških izdelkov, ki niso iz znanstvenofantastičnih filmov. Pred časom so jih predstavili (zagonska) podjetja, univerze ali inštituti z delujočimi prototipi. Nestrpno čakamo, katerim bo uspelo zlesti na prodajne police.
Danes je Estonija ena najbolj naprednih dežel na svetu. Tega ji pred skoraj tridesetimi leti, ko se je osvobodila sovjetskega jarma, ne bi pripisali. A kombinacija progresivnih idej, strateške lege in dobro udejanjenih družbenih inovacij je omogočila točno to. Kako jim je torej uspelo?
Odkar je svet zajela pandemija, na družabnih omrežjih preživimo še več časa. Še preden vstanemo iz postelje, brskamo po telefonu v iskanju najaktualnejših novic, preverimo jih tudi tik pred spanjem.
Arhiv
Po letih
Po kategorijah
Po avtorjih
