Posledica odprtokodne narave Linuxa so različne distribucije tega operacijskega sistema. In kljub temu da jih je po nekaterih podatkih že blizu 300, skoraj nobena izmed njih ni prav posebej primerna za povprečnega slovenskega uporabnika, ki se želi spoznati z Linuxom.
Programska oprema, ki jo potrebujemo za razvoj novih programov, zna biti zelo draga. Lep primer so Microsoftov paket MSDN in Borlandova orodja. Na drugi strani, v taboru prostega programja, pa imamo prevajalnik gcc, cel kup prostih urejevalnikov besedil, ki so za nevešče uporabnike čudni in neuporabni (vi, vim) ali pa spominjajo na davno preminuli Word Star (joe, jed). Tukaj je tudi še razhroščevalnik gdb ... in po eni strani je to pravzaprav vse, kar programer potrebuje. Po drugi strani pa je vendarle daleč premalo. Sprijaznimo se, to ni ne Visual Studio ne Borlandovo okolje za razvoj.
Linux velja za zelo prilagodljiv operacijski sistem, saj ga najdemo v različnih napravah, vse od mobilnih telefonov do strežnikov. Ena od možnih prilagoditev je tudi ta, da ga lahko preprosto zaženemo brez namestitve, nameščenega kar na nosilec CD. Zavedati pa se moramo prednosti in pomanjkljivosti te rešitve.
Program The GIMP ima posebno mesto v svetu proste programske opreme, ker je ves čas svojega razvoja pomembno vplival na drugo programsko opremo - zaradi njega je bila razvita grafična knjižnica GTK+, s programom CinePaint (prilagojena različica Gimpa 1.2 z visoko ločljivostjo barvnih odtenkov) v Hollywoodu obdelujejo filme, kot so Scooby-Doo, Harry Potter in Mišek Stuart Little. Ne nazadnje je bila z Gimpom narisana maskota Linuxa - pingvin Tux.
Linus Torvalds in Andrew Morton sta objavila nov način potrjevanja prispevkov za izvirno kodo Linuxa, s katerim bo lažje spremljati, od kod prihajajo in ali v celoti ustrezajo načelom odprte kode. Developer's Certificate of Origin (DCO - razvijalčevo potrdilo o izvoru) naj bi zagotavljal avtorjem prispevkov, da bodo navedeni v drevesni strukturi jedra Linuxa kot legitimni avtorji, hkrati pa preprečeval, da se bi v kodo Linuxa nehote naselila tehnologija, ki je zaščitena s strani komercialnih podjetij.
Na konferenci LinuxWorld je Bruce Perens, eden od pomembnih posameznikov na področju Linuxa in odprte kode, najavil skorajšnji izid prve javne različice novega Linuxa, ki bo povsem brezplačen. Red Hat in SuSE namreč računata med 300 in 350 dolarjev na leto za podporo in nadgradnje za svoje izdelke, čeprav za razliko od Microsofta ne računata še dodatnih licenc za uporabnike.
Windows 95 je pred skoraj desetimi leti uvedel novost, ki ni bila nikoli toplo sprejeta. Vsaka mapa, ki smo jo odprli, se je pokazala v novem oknu in odščipnila dragocen kos prostora na zaslonu. Prepričani smo lahko, da si razvijalci podobnih spodrsljajev ne bodo več privoščili ...
Združenje Eclipse namerava v kratkem objaviti tretjo različico odprtokodnega razvojnega okolja, ki prinaša predvsem boljšo podporo izdelovanju grafično bogatih vmesnikov. Paket podpira dve metodi za izdelavo javanskih uporabniških vmesnikov, in sicer Swing ter SWT. Eclipse je sprva razvil IBM, a ga je na začetku leta predal odprtokodni skupnosti; v njej se zdaj razvija kot samostojni projekt. Poleg IBM je doslej le malo izdelovalcev omogočilo souporabo svojih izdelkov z razvojnim okoljem Eclipse, avtorji pa upajo, da se bo ob novi različici to izboljšalo.
Nekoč je veljalo, da Linux podpira premalo strojne in ponuja premalo programske opreme, da bi se uveljavil v namiznih računalnikih. Danes je Linux na teh dveh področjih vsaj po oceni nekaterih že dosegel Windows, po ekonomičnosti, stabilnosti ter zaščiti pred virusi in podobno nesnago pa je celo v ospredju. Zakaj se torej ne uveljavi vidneje na namizju?
Novell je objavil novo različice Suse Linuxa za osebno rabo. Prinaša številne novosti, zlati na področju podpore mobilnim računalnikom. SuSE Linux Professional 9.2 temelji na jedru 2.6, grafičnih vmesnikih KDE 3.3 in Gnome 2.6, ima boljšo podporo brezžičnim vmesnikom wi-fi in bluetooth. Uporabnike prenosnikov bo še posebej zanimala popolna podpora vmesniku ACPI, ki omogoča nadzor porabe energije, pa tudi take funkcije, kot je prehod v čakanje in hibernacija računalnika.
IBM želi spodbuditi razvoj računalniške sinteze govora. V ta namen del svojih izdelkov objavlja kot odprto kodo. Zdaj bo podjetje kodo celo podarilo, in to fundaciji Apache. Gre za vmesnik RDC (Reusable Dialog Components) za preprosto dodajanje izgovarjave pri interaktivnih programih in spletnih straneh, izveden kot strežniška koda JSP. IBM bo tudi v okviru odprtokodnega projekta Eclipse objavil nabor urejevalnikov in drugih orodij za enostavno rabo komponent RDC.
Ena od težavnih odločitev na poti do zadovoljnega uporabnika strežnika z Linuxom je izbor distribucije. Ker se med uporabniki različnih distribucij pogosto vnemajo vroči besedni spopadi o prednostih te in hibah one distribucije, se takim razpravam poskusite izogniti.
Kakor se za poletno številko spodobi, se bomo tokrat odpravili na nekoliko lahkotnejši spletni potep in obiskali nekaj spletnih strani, na katerih se lahko igrate.
Vsi, ki raje kot MTV gledajo Cartoon Network, bodo nekaj deset brezplačnih igric našli na spletni strani svoje priljubljene televizijske postaje. Izbiramo lahko med akcijskimi, arkadnimi, pustolovskimi in športnimi igrami, v večini pa nastopajo liki iz risank, recimo legendarna krava in kura, pa zajček Dolgoušček ali Kremenčkovi. Zelo primerno, če morate zamotiti malčka, ki bi se rad igral z vašim računalnikom, na katerem seveda nimate nameščene nobene primerne igre.
Ondan sem gledal Trojo, najnovejši hollywoodski prispevek k mesarjenju klasičnih zgodovinskih zgodb, nato pa me je z Iliado navdihnjeno križarjenje po spletu pripeljalo do zanimivih povezav in ne morem si kaj, da jih ne bi delil z vami, drage bralke in bralci. Poglejmo torej, kaj vse sem odkril.
Države sprejemajo zakone proti e-smetem, Bill Gates obljublja izkoreninjenje smetja v prihodnjih nekaj letih, medtem pa je, kakor verjetno občutite tudi v lastnem e-poštnem predalčku, smeti čedalje več. V družbi Brightmail so izmerili, da je bilo letos poleti že skoraj dve tretjini vseh e-sporočil nezaželenih. V družbi Clearswift pa so ugotovili, da večina e-smeti, skoraj 70 %, oglašuje finančne in lekarniške storitve, pri čemer je najbolj zaskrbljujoče, da je skoraj nemogoče ločiti prave od prevarantskih. A če mislite, da vse e-smeti tudi končajo v smeteh, se motite. V Yahooju so namreč v raziskavi med 3100 uporabniki interneta ugotovili, da jih je kar ena petina že kupila katero od stvari, ki jih ponujajo e-smetarji. Nič čudnega, da jih je čedalje več.
O e-knjigah smo na teh straneh že pisali, tokrat pa se bomo posvetili še e-revijam, predvsem tistim, ki sicer izhajajo tudi na papirju. Uredništva imajo do spletnih inačic različne pristope, tako s tehničnega kakor tudi tržnega stališča. Nekatere revije lahko v celoti brezplačno preberemo v spletu, a takih je iz dneva v dan manj, kajti čeprav brati revijo na zaslonu računalnika ni tako udobno kakor prebirati klasične revije, marsikomu razlika v ceni povsem odtehta neudobnost, še posebno, če prispevki v reviji niso zelo dolgi.
Kiberščaki najpogosteje obiskujejo spletne strani za odrasle, pravijo v družbi Hitwise, ki se ukvarja z merjenjem obiskanosti spletišč. Kar 19 % vseh spletnih poti se namreč konča na eni od pornografskih strani. Za primerjavo, vsa iskalna spletišča, z Googlom na čelu, imajo le slabih 14 % obiskov. Med posameznimi spletišči nesporno vlada Google, ki ima kar 3 % vseh obiskov. Kiberščaki v spletu radi obiskujejo še z zabavo tako ali drugače povezana spletišča (8 %), poslovne in finančne spletne strani (7,4 %) ter nakupovalno-oglasna spletišča (7 %).
Spletne prodajalne digitalne glasbe poganjajo kakor gobe po obilnem deževju in čeprav v naših krajih kakšnega omembe vrednega navala nanje še ni - tudi zato, ker v večini sploh ne moremo kupovati - smo pokukali v nekaj najzanimivejših.
Rhapsody sodi med največje spletne prodajalne glasbe, s katalogom, v katerem je okoli 800.000 skladb vseh petih največjih založb. Pri Rhapsody si prepričani, da je prihodnost v pretočnem načinu poslušanja glasbe po željah, zato običajnega prenosa datotek na domači računalnik sploh ne omogočajo. Za 10 ameriških zelencev lahko en mesec neomejeno poslušate vso njihovo glasbo. Prenosnih predvajalnikov mp3 ne podpirajo, če bi glasbo vseeno hoteli odnesti še kam, pa vam za dodatnih 0,79 centa omogočijo, da posamezno skladbo posnamete na CD. Samo za Američane.
Intel namerava v svoje bodoče mobilne procesorje oziroma pripadajoče sistemske nabore vgraditi podporo identifikaciji lokacije uporabnika. Za zdaj še ni jasno, na kateri tehnologiji bo temeljila Intelova zamisel, analitiki pa menijo, da bo šlo za zelo pomembno novost. S samodejno identifikacijo lokacije bi uporabnikom mobilnih računalnikov lahko precej poenostavili življenje, saj bi se računalnik samodejno prilagodil omrežnim nastavitvam, privzetim tiskalnikom in drugim krajevnim nastavitvam. Pri projektu Intel tesno sodeluje z Microsoftom, ki bo podporo storitvi po vsej verjetnosti vgradil v Windows "Longhorn".
Intel pripravlja novo različico procesorja Pentium 4 Extreme Edition, ki bo deloval s taktom 3,73 GHz, predvsem pa bodo v Intelu tedaj prvič dvignili takt sistemskega vodila (FSB) na 1066 MHz (doslej največ 800 MHz). Podrobnosti so pricurljale v splet iz predstavitev nekaterih tajvanskih izdelovalcev, sodeč po teh, pa naj bi se prehod zgodil v zadnjem četrtletju letošnjega leta. Novi sistemski nabor, ki bo podpiral hitrejši FSB, bo izboljšana različica sistema Alderwood, uradno imenovan najbrž i925XE.
Spletne storitve (web services) predstavljajo hitro prodirajočo in obetavno tehnologijo, ki bo vzporedno z okoljem, kjer interakcija prek omrežij sloni predvsem na ročnem posegu, vzpostavila infrastrukturo za samodejno razpršeno obdelavo podatkov. Osnovni primeri se danes vrtijo okoli poslovne rabe, kot je iskanje in vzpostavljanje različnih poslovnih procesov in interakcij, čeprav je nabor praktične rabe dejansko zelo širok.
Arhiv
Po letih
Po kategorijah
Po avtorjih
