Domnevamo, da so se ob dosedanjih člankih o stereoskopski, 3D, tehnologiji marsikomu zasvetile oči - "tudi jaz bi to". Vendar pa so stereoskopski televizorji še dragi in verjetno se bo le malokdo že v tem trenutku odločil za nakup. Na voljo pa je precej cenejša alternativa, stereoskopski projektorji.
Ste si ogledali megauspešnico Avatar? Ste videli običajno različico (2D) ali stereoskopsko različico (3D)? Pobliže smo si ogledali tehnologijo 3D, ki jo uporabljajo v ljubljanskem Xpandu, ob tem pa smo izvedeli še marsikaj zanimivega o slovenskem delu tega podjetja.
Po uspehu Applovega iPada zdaj še drugi izdelovalci hitijo z izdelavo lastnih tabličnih računalnikov. Najobetavnejši so zaenkrat videti taki, ki imajo nameščen operacijski sistem Android. Pred nedavnim smo preizkusili tako tablico z dveri neznanega kitajskega izdelovalca, a smo bili razočarani. Znajo pri Dellu popraviti vtis?
Hiter tempo, s katerim Googlov sistem Android sledi konkurenci, predvsem Applovemu iOS 4, je prinesel novo različico, ki je kljub majhni pridobitvi v številčni oznaki prinesla precej pomembnih novosti.
Steve Jobs je verjetno najsrečnejši človek na svetu, ko v osrednjem nagovoru na Applovi razvijalski konferenci ali ob kakem podobno slovesnem dogodku potegne iz žepa najnovejšo izvedbo nesporno najbolj razvpitega mobilnega telefona iPhone. Ves svet namreč čaka, ali bo pokazal najboljši telefon doslej. Podobno je bilo tudi junija letos na zadnjem WWDC. Samo nasmeh je bil bolj grenak.
Prvič, pametni telefoni postajajo zanimivi za vsakogar in ne več samo za zahtevne poslovneže, kot je veljalo včasih. In drugič, pametni telefoni so danes v resnici le tisti, ki jih izdeluje Apple (iPhone), in tisti, ki jih poganja Googlov Android. Vsi drugi jim v resnici ne sežejo do kolen, čeprav po prodajnih številkah še vedno vodi Symbian (z Nokio), je zelo visoko še Blackberry in še vedno je na voljo nekakšen Windows Mobile. Če iščete pravi "ročni računalnik", se torej odločajte med Applom in Googlom.
Mozilla Foundation, ki bdi nad delom razvijalcev enega najbolj priljubljenih in razširjenih spletnih brskalnikov, se trudi, da bi v prihodnjih mesecih ugledala luč sveta povsem prenovljena ognjena lisica - Firefox 4. A tudi Microsoft ne sedi križem rok. Predvidoma za prvo četrtletje prihodnjega leta snuje izdajo novega Internet Explorerja, tokrat že v deveti različici.
V spletu lahko v nekaj minutah najdemo celo vrsto programov, ki obljubljajo "čudežno" pohitritev našega "upehanega" računalnika. V Monitorjevem laboratoriju se zavedamo, da je namestitev takega programja večinoma povsem kontraproduktivna, včasih celo škodljiva. So pa tudi izjeme.
Preizkusili smo že lepo število pogonov SSD na vmesniku SATA. Tokrat pa smo na preizkus prvič dobili par pogonov v obliki kartice PCI-Express, ki po zunanjosti bolj spominja na poceni grafični vmesnik kot disk.
WD, sinonim za izdelovalca klasičnih magnetno-diskovnih pogonov, se je podal v zanj povsem nove vode; v letu dni je izdal prvo generacijo pogonov s pomnilniki flash. Mu bo uspelo tudi na tem, zanj praktično novem področju?
Pomnilniki USB so postali del vsakdanjosti in so sprejeti tudi že kot modni dodatek, zato jim v Monitorju le redkokdaj posvečamo pozornost. Ko pa dobimo v laboratorij kakšnega "posebneža", ali dva, o njima vsekakor velja napisati nekaj besed.
Pametni telefoni s podporo navigaciji vse bolj odžirajo uporabnike namenskim navigacijskim napravam. A jim te ne ostajajo dolžne, saj pridobivajo vse več funkcij mobilnih telefonov. No, ne le funkcij, temveč tudi obliko. Garminova najnovejša pogruntavščina, ki sliši na ime nüvi 3760T, namreč po svoji zunanji podobi spominja na priljubljeni mobilnik Apple iPhone.
Kupiti LCD TV v teh časih zna biti kar težavno. Pa ne zato, ker človek ne bi našel po karakteristikah sebi primerne naprave, ravno nasprotno - takih naprav je čisto preveč in težko se je odločiti, katera je tista, ki se bo glede na naše zahteve in pričakovanja odrezala najbolje. Izbor pa se pošteno zmanjša, če dodamo kak dodaten kriterij. Recimo to, da ima TV vgrajen še predvajalnik DVD in se dobro obnese tudi kot običajen monitor.
Lani poleti smo preizkusili prvi izdelek novo nastalega podjetja Xtreamer. Šlo je za istoimenski večpredstavni predvajalnik, ki je zahvaljujoč svojemu velikemu prodajnemu uspehu podjetju omogočil razvoj novih izdelkov. Preizkusili smo nov model Xtreamerja, spletno in večpredstavno podkovan omrežni disk in brezžične slušalke.
Total TV je ponudnik satelitske televizije, namenjen predvsem tistim, ki nimajo niti kabelskega (DVB-C) niti internetnega (IPTV) priključka, želeli pa bi si večjo ponudbo televizijskih programov, kot je dosegljiva prek prizemeljskih digitalnih oddajnikov (DVB-T). Ogledali smo si njihov najnovejši satelitski sprejemnik/snemalnik, ki ga dobijo naročniki televizije visoke ločljivosti.
Če se pri kabelskem ponudniku televizije odločimo za digitalni paket, v ceni seveda dobimo tudi ustrezen digitalni sprejemnik. Osnovno različico lahko za nekaj več denarja nadgradimo tudi z modeli, ki premorejo snemalni disk. Lahko pa ustrezen sprejemnik kupimo tudi mimo samega ponudnika.
Čas revolucije med "pravimi" računalniki očitno še ni nastopil, zato smo vzeli pod drobnogled zgolj rahlo posodobljenega iMaca, nekoč Applovega paradnega konja, a le dokler je bila del imena podjetja še beseda Computer.
Na začetku tega desetletja so lastniki "odslovili" nekaj menedžerjev največjih evropskih telekomunikacijskih družb, ker so z brezglavimi nakupi pretirano zadolžili družbe, ki so jim bile zaupane v upravljanje in jih spravili v velike izgube. To so bili Ron Sommer (Deutsche Telekom AG), Peter Bonfield (British Telecom Group Plc), Paul Smits (nizozemski Royal KPN NV) in Michael Bon (France Telecom SA). Vse kaže, da se je nekaj let pozneje z nastopom uprave Bojana Dremlja scenarij nakupov za vsako ceno začel dogajati tudi v Telekomu Slovenije ...
Mariborska družba Acros Security je zadnje dni avgusta razburkala svetovno javnost. Govorilo in pisalo se je celo o dnevu nič Microsoftovih Oken. Z lastnim orodjem so v Acrosu preizkusili 220 programov za Okna in praktično v vseh našli varnostne vrzeli. Poimenovali so jih binary planting oz. podtikanje izvršljive kode na daljavo. Že kak teden dni prej so objavili tako ranljivost, povezano z aplikacijo iTunes, in Apple jo je v sodelovanju z njimi že odpravil. Ranljivost je dovoljevala oddaljenemu napadalcu na omrežno mesto podtakniti zlobno knjižnično datoteko ali sparjeno s kako medijsko datoteko. Ko je uporabnik slednjo pognal, so iTunes poskrbeli za zagon in izvajanje "DLLja". Podobno raziskavo so glede ranljivosti programa VMware objavili letos aprila. Zadnje dni so se o njihovem podvigu razpisali mediji, kot so The Register, PC Mag in Computerworld.
Zasebnost bo, kot kaže, v prihodnje ena tistih vrednot, ki jih bo najteže ohraniti. Zelo zanimivo, a v resnici zaskrbljujoče je bilo spremljati poletne težave družbe RIM (BlackBerry), kateri so država za državo (Savdska Arabija, Indonezija, Inija, Evropa pa tudi ni izjema) začele groziti, da bodo izklopile njihov servis mobilnih telefonov, če jim ne bodo omogočili nadzora. Znano je, da Blackberry uporablja enega najvarnejših protokolov s strežniki v Kanadi in Veliki Britaniji, ki jim menda ni mogoče "prisluškovati". Dvoličnost pojmovanja varnosti in zasebnosti torej ne pozna meja.
Okolje Oken se s svojim grafičnim uporabniškim vmesnikom in njegovimi orodji (opravilna vrstica, zagonski menu, Raziskovalec) že vrsto let trudi kar najbolje prilagoditi različnim željam in zahtevam svojih uporabnikov. Pri tem sicer ni vedno najbolj uspešno, a resnici na ljubo je napredek z vsako novo različico Oken opazen in večinoma tudi uporaben. Nove funkcionalnosti in različne možnosti, ki olajšajo delovna opravila, so seveda vedno dobrodošle, a poleg prednosti prinašajo tudi različne pomanjkljivosti (neustrezno ali drugačno delovanje od pričakovanega, omejitve in podobno). Ravno to zna biti nekaterim avtorjem tudi izziv in spodbuda pri uveljavljanju svojih (novih in boljših) idej.
Ravno v teh dneh prihajajo v javnost polletna poročila posameznih družb in analize prodaj v prvih četrtletjih letošnjega leta. Tudi družb, ki se ukvarjajo s proizvodnjo in trženjem telefonov. Ti uradni podatki kažejo podobno sliko, kot smo si jo glede na stanje trenutne ponudbe predstavljali že sami.
V septembrski številki Monitorja smo objavili članek z opisom 66 po mnenju uredništva najbolj zanimivih programov za telefone, ki jih poganja operacijski sistem Google Android.
Naši računalniki so polni najrazličnejših programov, ki jih redno ali občasno potrebujemo za vsakovrstna opravila. Kar poglejmo v seznam nameščenih programov. Po vsej verjetnosti bomo presenečeni ugotovili, da je precej daljši, kot smo pričakovali. In vse to je treba redno posodabljati. Lahko tudi avtomatsko.
Kamere so vsepovsod, želja in potreb (?), da bi nadzorovali, je vsak dan več. Naj gre za poslovne prostore in klasične zmikavte, domači vrt in sosedove mulce, ki nam pobirajo najlepše jagode, ali garažna vrata, za katerimi se skriva naš ponos. Z vsenavzočnostjo računalnikov in računalniških omrežij je video nadzor razmeroma enostavna naloga. Ogledali smo si razlike med profesionalnimi nadzornimi kamerami, cenejšimi in tistimi, ki so praktično zastonj.
Oblikovanje računalnikov je "izumil" Apple, s prvim Macintoshem, z iMacom in še čim. Pika. Dolgo je trajalo, vendar se oblikovanje s pospešenimi koraki seli tudi v PC svet, med prenosnike. Preizkusili smo najnovejši Dellov prenosnik Adamo, ki je na prvi pogled videti, kot bi prišel z Applovih risalnih desk.
Zakaj bi pravzaprav tekač/kolesar potreboval GPS, ko pa je vendar tudi z najcenejšimi kolesarskimi števci mogoče zelo zanesljivo in natančno izmeriti razdaljo in hitrost, z malo dražjimi pa tudi višino? Vsi tisti, ki sta jim kolesarjenje ali tek rekreacija in hkrati osnova za druženje z enako mislečimi, vedo, da je "track" daleč najboljši način za izmenjavo podatkov o prevoženih in pretečenih poteh in primerjavo z drugimi ali celo s samim sabo.
Čas pred poletnimi počitnicami je že tradicionalno čas največje prodaje navigacijskih naprav GPS. Tokratni preizkus je že tretji po vrsti, tokrat smo cestnim navigatorjem dodali še naprave, ki so specializirane za športnike, in nekaj značilnih GPS programov za Applov iPhone in Android.
Kar nekako smo se že navadili in sprijaznili, da nam računalniki občasno grenijo življenje. Stanje se poslabšuje s časom, ko namerno ali pa nenamerno nameščamo dodatne programe. Soluto naj bi bil rešitev za takšne in podobne frustracije pri uporabi PCjev, vsaj tako trdijo njegovi avtorji.
Arhiv
Po letih
Po kategorijah
Po avtorjih
