V tujini drugače kot pri nas
Tokrat analiziramo tržne deleže izdelovalcev televizorjev LCD v letih 2008/09. Podrobneje si bomo ogledali prodajo po svetu in Evropi, podatke za Slovenijo pa smo žal dobili le neuradno in samo za letošnje leto.
Tokrat analiziramo tržne deleže izdelovalcev televizorjev LCD v letih 2008/09. Podrobneje si bomo ogledali prodajo po svetu in Evropi, podatke za Slovenijo pa smo žal dobili le neuradno in samo za letošnje leto.
Nekdo iz Appla izgubi prototip v bližnjem baru. Najditelji ga takoj prepoznajo in pokličejo krajevne medije in ga skušajo prodati kot ekskluzivno zgodbo. Priljubljeni portal Gizmodo se odloči za korak in si v zameno za ekskluzivno zgodbo nakoplje policijsko preiskavo in tožbo, najbrž začeto s strani Appla. V celotni zgodbi je seveda pridobil Apple.
Video kamere danes kupujeta dva tipa uporabnikov - tisti, ki vedo, da kompaktni fotoaparati pri snemanju videa še vedno zaostajajo in tisti, ki fotografiranja ne potrebujejo in jim je pomembno le to, da imajo v žepno majhno igračko, s katero lahko posnamejo karkoli. Govora je torej o kompaktnih in mini modelih, ki jih bomo preizkusili v nadaljevanju.
Digitalne fotoaparate danes premoremo že skorajda vsi, če ne drugače, pa v mobilnih telefonih. Pa vendar je digitalna fotografija vse kaj več, kot le preprosto "škljocanje". Na naslednjih straneh smo se posvetili izbiri digitalnega fotoaparata, osnovnim fotografskim pojmom, nasvetom za dobro fotografiranje in za konec še zanimivim dodatkom, ki so na voljo malce naprednejšim navdušencem.
Že leta in leta odlagate, dodajate in prenašate z računalnika na računalnik goro podatkov, ki se vam zdijo pomembni. Pisma, dopisi, dokumenti, izračuni, razpredelnice, družinske fotografije, kuharski recepti ... vse to leži v računalniku, ki je morda star 5 ali več let. Vas kdaj prešine misel, da lahko vse to v enem samem hipu izgubite? Imate urejeno varnostno kopiranje?
Iščete način, kako otroka motivirati, da bi poskusil pisati svoje računalniške programe? Ste morda že programirali, pa je že dolgo tega in ste vse pozabili, pa vas spet srbijo prsti?
Če se vaš pogled kdaj ustavi na zvezdnem nebu in se sprašujete, v katere zvezde in ozvezdja zrete, lahko naslednjič vzamete s seboj prenosni računalnik. S pravo programsko opremo in povezavo v splet bo raziskovanje zvezdnega neba dobilo nove razsežnosti. Microsoftov WorldWide Telescope ponuja silno veliko možnosti za poznavalce in za radovedne.
Stiki. imamo jih v svojih poštnih predalih v računalniku, v spletnih poštnih predalih in telefonih. Ali ne bi bilo krasno, če bi jih imeli samo na enem mestu? Lahko jih imamo! Na neki način ...
Gmailovi poštni predali so velikanski in uporabniki v njih hranimo vsa mogoča sporočila - zanimiva in manj zanimiva, pa tudi takšna, ki bi se jih morali znebiti, pa se jih zaradi lenobe in ker nas njihova hramba nič ne stane, nismo. Zato je brskanje po takšnih arhivih lahko precej naporno, kljub temu da za to poskrbi Googlova tehnologija. Mailbrowser prebrska celoten arhiv elektronske pošte, vse priponke in stike in nam te podatke ponuja nekoliko drugače, kot smo sicer vajeni.
Čeprav se zdi, da razvoj specifikacije CSS 3 (Cascading Stylesheets version 3) poteka že celo večnost, se na obzorju počasi poraja nov standard, ki je že zdaj podprt v številnih brskalnikih. Kaj novega prinaša CSS3?
Tokrat v Trendih analiziramo prodajo osebnih računalnikov in tiskalnikov v lanskem letu. Rubriko pripravljamo v sodelovanju z analitsko hišo IDC.
Program Diskimage je namenjen zajemu podatkov celotnega diska ali posameznega razdelka (particije). Poenostavljeno rečeno, O&O Diskimage bo v "sliko" zajel vse podatke, ki mu na taki enoti (ves disk ali razdelek) pridejo pod roko. To posledično pomeni, da moramo biti pripravljeni na razmeroma velike "slike", kot ste že sami ugotovili. Za njihovo shranjevanje so primerni omrežni diski - NASi - o teh bomo pisali v prihajajoči številki, ali pa običajni USB diski, lahko eno veliko sliko tudi "razdrobite" na manjše kose, ki so primerni za peko DVDjev ...
Uradni začetek prodaje tabličnega računalnika Apple iPad je zopet postavil nov mejnik, kaj je sploh mogoče. Medije je nova "igračka" iz Cupertina tako omrežila, da nekaj dni skoraj niso pisali ali drugače poročali o ničemer drugem. Vsesplošno navdušenje je zato nekoliko preglasilo glas kritikov, da Apple s tem ustvarja pravzaprav platformo, ki omejuje, ne pa spodbuja inovativnost. Mnogi namreč menijo, da je šel predaleč z nadzorom vsega, od razvojne platforme, prodajnega kanala za aplikacije in kmalu še oglaševanja. V ozadju so ostale tudi informacije, da ima iPad kar nekaj težav s priključevanjem na brezžične povezave. In mnogi menijo, da je navdušenje prav gotovo pretirano. Tudi iPad bo pojutrišnjem le še en elektronski odpadek več. Apple namreč že razvija naslednike, menda take z manjšimi zasloni in še manjšo debelino. Vrste pred trgovinami pa se bodo zopet vile ... Do kdaj?
V začetku so bili programski hrošči, vsaka kompleksna koda namreč vsebuje napake. Vedno in povsod. Sledilo je obdobje sistematičnega kompromitiranja okenskih sistemov, pandemične ekspanzije spletnih črvov in programov "klikni-in-hekaj". Enkrat takrat je javno zasmehovanje nad količino in resnostjo odkritih vrzeli v Oknih postalo del folklore. Nato je prišel SDL.
Svet se pripravlja na morda eno najpomembnejših tehnoloških novosti v zadnjih desetletjih - prihod 3D televizije. Tako vsaj trdijo vsi ponudniki po vrsti, od izdelovalcev opreme do ponudnikov vsebin. Toda kljub številnim navdušujočim možnostim, nova tehnologija prinaša tudi kup pasti. Dobro se jih je zavedati, preden oddrvimo v trgovine in pokupimo vse, kar je treba, da bi tudi doma uživali v treh dimenzijah.
Rekordnih številk, ko gre za vprašanje obiska sejmov po svetu, ne gre pričakovati. Največji evropski računalniški sejem CeBIT pri tem ni nobena izjema, se pa organizatorji trudijo z vedno novimi prijemi in skušajo pretežno poslovnemu sejmu dodati čim večjo širino.
Hm, najprej - copy/paste z VNCjem deluje. Oz. zagotovo deluje s programom UltraVNC.
Google je marca zopet razdvojil javnost z izjavo, da bodo namizni računalniki PC že čez tri leta povsem nepomembna platforma. Vsaj kar zadeva spletno iskanje in s tem spletno oglaševanje, ki prinaša osrednji del prihodkov velikana iz Kalifornije. V dokaz kažejo s prstom na Japonsko, kjer statistike kažejo, da večino spletnih poizvedb uporabniki naredijo prek pametnih telefonov. Toda številni kritiki, zlasti analitiki, trdijo, da je to že znana retorika, ki jo uporablja Google, da bi opravičil svoje lastne cilje in storitve računalništva v oblaku. Pri tem mimogrede pozabljajo, da je upad prodaje namiznih računalnikov skoraj v celoti povezan z naraščanjem prodaje prenosnikov različnih vrst in mer, ki so pravi nasledniki namiznih računalnikov, ne pa pametni telefoni. Resnica je taka, da le redki shajajo zgolj z uporabo mobilnega telefona, vsaj ko gre za rabo aplikacij. Ne nazadnje pametni telefoni skoraj v ničemer ne morejo zadovoljiti osnovnih potreb za poslovanje v podjetjih, začenši s pisanjem besedil, pa vse do uporabe poslovnih informacijskih sistemov.
Svet se pripravlja na morda eno najpomembnejših tehnoloških novosti v zadnjih desetletjih - prihod 3D televizije. Tako vsaj trdijo vsi ponudniki po vrsti, od izdelovalcev opreme do ponudnikov vsebin. Toda kljub številnim navdušujočim možnostim, nova tehnologija prinaša tudi kup pasti. Dobro se jih je zavedati, preden oddrvimo v trgovine in pokupimo vse, kar je treba, da bi tudi doma uživali v treh dimenzijah.
Brezžična omrežja, ki nas vsaj v mestih danes obkrožajo na vsakem koraku, so postala del vsakdanjosti. Ko gremo na kavo, se nam zdi že prav nenavadno, če ob tej razvadi ne moremo uživati še ob brskanju po spletu na našem mini prenosnem računalniku. In ravno občutek mobilnosti, ko se nam zdi tako imenitno, da se lahko praktično od vsepovsod povežemo v globalno vas, nas marsikdaj oropa za povsem običajno previdnost, ki nam je praviloma na manjka. Ko gremo čez cesto, pogledamo levo in desno, mar ne?
Rubrika Mnenja je že v osnovi subjektivna, zato njena vsebina seveda sme odstopati od siceršnje usmeritve revije. Se pa strinjam, da je prispevek ravno nekje na robu morebitne žaljivosti.
Videti je, da se v današnjih dneh vse vrti okoli družabnih omrežij, natančneje, Facebooka. Prav tako se zdi, da prehajamo v neko drugo fazo razvoja tega spletnega fenomena, ko se družabna omrežja vse bolj povezujejo z drugo programsko opremo, ki jo uporabljamo vsak dan. Tudi z igrami. Electronics Arts, eden največjih izdelovalcev na področju iger, je tako dal vedeti, da lahko že v kratkem pričakujemo prve nove naslove, pri katerih bo uporaba storitev Facebooka tako rekoč obvezna. Pa EA pri tem ni osamljen, saj podobne načrte kujejo tudi drugod.
Računalniški znalci, ki vam ob namestitvi (piratske) kopije operacijskega sistema povedo, da nikakor ne smete nameščati popravkov "winsov", kajpada zato, da bi lahko v piratiziranem okolju še naprej delali, so čisto navadni šarlatani. Če pa vam to zatrdijo "znalci", kljub temu da imate kupljeno različico sistema ali pa so to vaši sistemski upravitelji v podjetju, jih naslednjič povprašajte po duševnem zdravju. Pa poglejmo, zakaj ni prav in je celo škodljivo, če ne nameščamo popravkov programske opreme v računalnikih in strežnikih.
Pred časom mi je odgovorni urednik predlagal zanimivo idejo o izvedbi penetracijskega preizkusa nekega konkretnega produkcijskega omrežja. Zamisel je bila odlična z več vidikov: preverili bi varnostno stanje omrežja, pokrpali morebitne pomanjkljivosti, pa še temo za članek bi imeli. Rečeno storjeno.
V septembrski številki Monitorja smo poiskali po našem mnenju sto najboljših brezplačnih programov za računalnike z operacijskim sistemom Windows. Ker so v zadnjih letih pri nas na mize uporabnikov zajadrali tudi računalniki z logotipom obgrizenega jabolka, se spodobi, da podoben pregled naredimo tudi zanje. Torej, brez posebnega pompa vam predstavljamo 55 najboljših brezplačnih programov za Mac OS X.
Tehnomanija: zasvojenost z digitalnim
BitTorrent, najbolj uporabljani protokol v spletu (po nekaterih analizah naj bi bil njegov delež kar 55 % vsega prometa v spletu), se je v zadnjem času znašel na udaru. Razlog za to je seveda nelegalna izmenjava filmov, ki večinoma poteka prav prek tega protokola.
Ceno izpisa pri laserskih tiskalnikih določimo glede na podatke proizvajalca, v poštev pa vzamemo seveda še ceno tonerja in valja. Večina teh naprav namreč natisne po nekaj tisoč strani z vsakim posameznim tonerjem, zato dejanski preizkus, kot se ga gremo pri brizgalnikih, ne pride v poštev.
Arhiv
Po letih
Po kategorijah
Po avtorjih