Vesoljski internet
Povezava z internetom je vsaj v razvitem delu svetu postala samoumevna ne glede na kraj. Če pa želimo kdaj resneje potovati po vesolju, bomo internetno povezavo potrebovali tudi tam.
Povezava z internetom je vsaj v razvitem delu svetu postala samoumevna ne glede na kraj. Če pa želimo kdaj resneje potovati po vesolju, bomo internetno povezavo potrebovali tudi tam.
Robote si predstavljamo kot nekaj, kar premore umetno inteligenco, nekaj kar bo v prihodnosti morda celo zavladalo svetu. Toda, roboti so danes tudi nekaj, kar s pridom uporabljajo policije tega sveta. Od usmerjevalcev prometa, do letečih trotov. Od tod do vojaških ubijalnih trotov pa je le še korak…
Avstralci so ugotovili, da GPS tam doli stalno laže za poldrugi meter, zato bodo svoj kontinent premaknili za dva metra, da bodo vsaj leta 2020 na pravem mestu. Do tedaj bodo poiskali trajnejšo rešitev, dodajajo, ker nenehno premikanje res ne vodi nikamor.
Ni ga, ki še ne bi slišal za mobilno igro Pokemon Go. Nekateri se smejijo gorečim lovcem na digitalne zveri, drugi se jim z veseljem pridružijo pri nadvse zabavnem početju, za katerega ne potrebuješ drugega kot soliden pametni telefon. Pokemonov so veseli starši, ki otroke končno laže zvabijo izpred škodljivih zaslonov na svež zrak, posamezniki z odvečno težo, ki med lovom brez muk kurijo kalorije, psi, ki imajo izdatnejše sprehode kot kdaj prej, in še kdo bi se našel. Pokemoni so dobesedno obsedli svet. Kaj, zakaj in kako, si bomo ogledali v tem članku.
Hibridne avtomobile poznamo že dolgo, hibridne čolne (beri: jadrnice) še dlje, zakaj ne bi postali še hibridni kolesarji? Danes je mogoče prav vsako kolo predelati v hibridno, in to smo tudi preizkusili.
Ker sem navdušen nad avtomobili, nad električnimi pa še toliko bolj, sem si v okviru tokratne »električne številke« Monitorja tudi sam izboril nekaj dni za preizkus.
Potrošniki se danes navdušujemo nad svojimi digitalnimi in električno gnanimi pomočniki in igračkami – pametnimi telefoni, tablicami, ultraprenosniki, nekateri celo nad avtomobili. Električnimi avtomobili v merilu 1 : 1, ne malimi radijsko vodenimi igračkami, da se razume. Je morebiti napočil čas digitalne/električne preobrazbe avtomobilske industrije?
Kako iz najlepšega telefona narediti najboljši telefon na svetu?
GoEuro. Aplikacija, namenjena popotnikom po Evropi, zajema pregled prevozov, tako letalskih kot tudi avtobusov in vlakov.
Programi, ki nam v napravo v žepu spremenijo v pravo prenosno vremensko postajo.
Notebook – Take Notes, Sync. Razvijalci zbirke mobilnih programskih pripomočkov Zoho se predstavljajo z aplikacijo za zapisovanje oziroma shranjevanje najrazličnejših stvari, s katero merijo na ljubitelje priljubljenega programa Evernote.
Google je na letošnjem srečanju napovedal podporo aplikacijam z Androidom na napravah z operacijskim sistemom Chrome OS. Neučakani si mobilne aplikacije na poljubnem Chromebooku lahko omislimo že danes.
Željno smo jih pričakovali, naposled tudi dočakali. Lastniki osnovnih plošč z vodilom M.2 se bodo kot majhni otroci razveselili novih pogonov SSD oziroma NVMe, ki odpravljajo še zadnje ozko grlo v sodobnem računalništvu.
V poplavi mobilnih aplikacij je vedno manj zares zanimivih zamisli, a vsako leto dobimo kakšno aplikacijo, ki prinese svež veter. Ena takih bo letos nedvomno Prisma.
Vse pogosteje slišimo, da so danes procesorji v mobilnih telefonih že (skoraj) tako zmogljivi kot tisti v računalnikih. Intel se je očitno naveličal poslušati te neresnice in je pokazal, kako se stvarem streže na vrhu.
Evforija, povezana z umetno inteligenco, se med izdelovalci programske opreme in storitev hitro stopnjuje. Tam, kjer ni (dovolj) znanja doma, ga pač pridobivajo z nakupi.
V Las Vegasu že od leta 1993 vsako leto priredijo eno največjih hekerskih konferenc na svetu. Letošnji Defcon, ki je potekal od 4. do 7. avgusta, je vnovič postregel s prikazom najrazličnejših atraktivnih možnosti, kako vdreti v računalniške sisteme ali jih drugače prelisičiti. Varni niso niti pametni avtomobili, letališča in domači termostati.
Z zanimanjem sem prebral kratko Anžetovo kolumno z naslovom »Kateri telefon kupiti – osebno mnenje«, ki je bila objavljena v junijski številki Monitorja (junij/2016). Z avtorjevim mnenjem se ne morem strinjati, ker je res zelo, zelo ozko. Torej, Anže, zapisal bom, »ne, hvala«. Kot je mogoče razbrati iz prispevka, Anže za 99 % populacije, ki menda ne zna (ali se ji ne ljubi) menjavati »launcherjev in ROMov«, svetuje okronanega Jabolčnika (iPhone 6S), iz nasprotnega tabora pa tisto, kar je vredno ogleda, prihaja samo iz Nexusovega »hleva«. Vsa druga nadvse pestra ponudba telefonov je torej namenjena preostanku populacije.
Podjetje 3Com je bilo po svetu najbolj znano po izdelavi omrežnih rešitev. A le malokdo ve, da bi 3Com skoraj potonil, še preden je sploh napočil njegov čas.
Večino svojih storilnih aplikacij sem zaenkrat zaupal Googlovemu ekosistemu, zato tudi že leta uporabljam Nexuse. Trenutno je moj telefon Nexus 6P.
Na svojem androidu daleč najbolj cenim namenske aplikacije, ki hitro postorijo natanko to, kar od njih pričakujem, čeprav me včasih katera izmed njih tudi pošteno ujezi.
iPad uporabljam bistveno več kot telefon, brez dvoma. Zato tam uporabljam precej več aplikacij kot na telefonu, čeprav je tudi na iPhonu z njimi zasedeno kar nekaj namiznih zaslonov.
Telefon ni nekaj, kar bi stalno držal v rokah, temveč je moj švicarski žepni nož z zbirko najrazličnejših programov, ki tu in tam pridejo prav. Trenutno jih je 127. Lepa številka.
Na mojem iPhonu imam 57 aplikacij, nobene pesmi, nobenega videa, malo čez sto fotografij.
Digitalno življenje sem si uredil tako, da lahko uporabljam katerokoli platformo, saj so aplikacije in storitve, ki jih uporabljam, na voljo za vse telefone.
Na osebnem računalniku in tablici od nekdaj prisegam na Applov sistem. V žepu pa nosim Androida.
Kar nekaj let je že tega, kar smo v Monitorju prvič združili uredniške sile in popisali, kaj vse se nam programskega valja po naših računalnikih. Ker živimo v mobilnem svetu, je dandanes to smiselno ponoviti le za mobilne telefone (in tablice).
Včasih blesteča vizija in velike besede niso dovolj, da bi nova tehnologija uspela. Pravzaprav neuspehi številčno prevladujejo nad srečnimi konci, a na srečo smo ljudje bolj vajeni slednjih.
Izdelovalci električnih avtomobilov nam dopovedujejo, da je prihodnost avtomobilov samovozeča in električna. Zagotovo bo samovozeča, da pa bo lahko električna, bo morala najprej postati litijeva. Množična uporaba električnih avtomobilov bo terjala večjo proizvodnjo litij-ionskih baterij, kar ni zastonj in brez vpliva na okolje. Litij namreč v baterijah potrebuje strupene pomočnike, in to ne malo.
Koga ali kaj bi označili za »najboljši par« v svetu avtomobilizma? Avtomobilska industrija je prepričana, da med zelo posrečene zakone lahko uvrstimo tudi sožitje elektromotorja in motorja z notranjim zgorevanjem – t. i. hibridni pogonski sklop.
Arhiv
Po letih
Po kategorijah
Po avtorjih