Lastniki mačk vemo, da ljubke dlakaste kepice zahtevajo veliko dela. Od obiskov veterinarja, čiščenja njihove toalete do striženja nohtov in varovanja pohištva, in če nimamo utečene dnevne rutine, nam trda prede. Pomagamo si lahko z naslednjimi mobilnimi aplikacijami.
Navadili smo se, da na spletu in družabnih omrežjih objavljene fotografije niso enake stanju v resničnem življenju. Če je včasih bila njihova računalniška obdelava rezervirana za premožnejše ali tehnično podkovane uporabnike, je danes stanje, zahvaljujoč preprostim mobilnim aplikacijam, popolnoma drugačno. Nadvse zmogljivi filtri so na voljo sleherniku.
Wallet – Daily Budget Zmogljiva in pregledna aplikacija za vodenje osebnih financ, podpira tudi povezovanje neposredno z bančnimi računi.
Frequaw Popolnoma brezplačni lebdeči pripomoček nam za ceno občasne reklame v nastavitvah nudi hiter dostop do pogosto uporabljenih aplikacij.
Poslovni svet se pospešeno zateka k rešitvam za pametnejše upravljanje podatkov. Je poslovno obveščanje tista prava?
Pri priklopu računalnika (grafične kartice) na monitor, televizor ali projektor imamo zadnja leta na izbiro dva ključna vmesnika – HDMI in DisplayPort. Oba sta digitalna, se pa je v zadnjem desetletju zvrstilo že kar nekaj različic obeh. Na televizorjih in projektorjih prevladuje HDMI, na monitorjih pa DisplayPort (DP). Trenutno aktualna različica standarda HDMI je 2.0, DP pa 1.4, s tem, da sta tudi naslednji različici že zakoličeni. HDMI tako na nekaterih napravah najdemo že v različici 2.1, naprave z DisplayPort 2.0 pa naj bi prišle v drugi polovici letošnjega leta.
Tokratni preizkus grafičnih kartic je bil eden izmed nenavadnejših, saj je stanje na svetovnem trgu komponent (v tem primeru grafičnih kartic) kaotično. Tudi v Sloveniji
Po dolgem času se konkurenčne grafične kartice znamk Geforce in Radeon spet gledajo iz oči v oči. Toda veselje ima grenak priokus, saj nam jo je pošteno zagodlo pomanjkanje čipov.
Ljubitelji iger, filmov in knjig imamo danes skupno težavo – vsebine je toliko, da nam zmanjkuje časa za vse. Ne glede na to, koliko naslovov predelamo, še vedno nam ostane zajeten katalog, ki čaka na našo pozornost. Navdušencem nad črkami priskočijo na pomoč naslednje aplikacije.
Poletna vročina nas iz mest prežene na morje ali v hribe. Če imamo v naši majhni deželi izbire za morske užitke malo, pa je slika povsem drugačna, ko se odpravimo v nasprotno smer. Za hribolazce je na voljo nešteto poti in ciljev različnih težavnosti. Pri njihovi izbiri in osvajanju nam pomaga pametni telefon s programskimi izdelki tako domačih kot tujih avtorjev.
Skippy Navidezni gumbi za preskakovanje oglasov so velika nadloga, ki jo s samodejnim pritiskom vsaj malo olajša programski pripomoček Skippy.
Leta 1971 se je v Južni Afriki rodil deček, ki mu je bilo usojeno, da postane najbogatejši človek na svetu. V šoli so ga ustrahovali, zato se je zatekal v domišljijski svet. Najbolj ga je privlačilo vesolje, saj je želel doseči zvezde. Danes jih je, a še vedno vztraja na svoji poti. Od zvezde do zvezde, dlje in dlje.
Domači roboti postajajo del vsakdana. Katere uporabljamo in so popularni, kako delujejo? Kako sestaviti praktično uporabnega domačega robota?
Optične povezave pod morsko gladino že več kot tri desetletja povezujejo svet. Še do pred petimi leti je bilo samoumevno, da to hrbtenico modernega interneta polagajo in vzdržujejo konzorciji telekomunikacijskih operaterjev. V zadnjih letih pa so jih začeli po desni prehitevati tehnološki giganti, kot so Facebook, Google in Amazon, ki tekmujejo s svojimi storitvami v oblaku. Zanje pa potrebujejo več, kot jim ponujajo operaterji. Začela se je bitka za morsko dno.
Danes na cestah še prevladujejo avtomobili na fosilna goriva, a pritisk za prehod na električna vozila je močan. Njihova prodaja raste, toda šele zdaj prihajamo do prve pomembne prelomnice. V bližnji prihodnosti bodo baterijski sklopi v prvih modelih iztrošeni, nato pa bo teh čedalje več. V litij-ionskih baterijah je preveč predragocenih in prestrupenih snovi, da bi jih odlagali na smetišča, zato je nujno recikliranje. Tu pa dobrih rešitev še ni.
Facebook na svojem družabnem omrežju največkrat »urednikuje« algoritemsko. Zaradi velikosti omrežja drugače tudi skorajda ni možno. Toda – komu se pritožiti, če vas je izbrisal algoritem?
Koronska kriza je – tako kot vsaka druga – naplavila svoj delež zgub in zmagovalcev. Če so podjetja stare šole obupano vila roke, se je druščini iz Silicijeve doline smejalo. Vendar pa so spremenjene potrošniške navade prinesle tudi nekoliko nepričakovenega zmagovalca – dostavljalske službe. Te so se znašle na sami frontni liniji nove »oddaljene« družbe.
Na inštitutu The Oxford Internet Institute Univerze v Oxfordu so maja objavili izsledke študije podatkov treh obsežnih raziskav o mladostnikih v ZDA in Veliki Britaniji, s katero so iskali povezave med duševnim zdravjem in uporabo različnih tehnologij. Ker raziskave potekajo že vrsto let – ameriški od leta 1991, britanska od 2009 –, je raziskovalce poleg povezav med uporabo zaslonov in depresijo, čustvenimi in vedenjskimi problemi zanimalo, ali se je odnos spremenil.
Analize zgolj zgodovinskih podatkov so v letu, polnem sprememb, marsikje odpovedale.
Zadnja leta področji poslovne analitike in poslovnega obveščanja beležita izjemen napredek. Poslovna analitika se pospešeno seli v računalniški oblak, statične nadzorne plošče in poročila pa zamenjujejo vse bolj interaktivni in vizualno bogati prikazi podatkov ter najrazličnejših kazalnikov. Tabele in preglednice postajajo stvar pretekle zgodovine, vodstva podjetij in zaposleni si želijo vedno bogatejših (vsebinsko in grafično) poročil in obvestil, ki temeljijo na podatkih, zajetih in obdelanih v skoraj realnem času.
Preizkusi posameznih računalniških komponent so pri Monitorju v zadnjem desetletju redkejši, a se še vedno z veseljem spustimo v »šraufanje« in meritve zmogljivosti.
Smart Note Notepad Beležnica, ki omogoča pisanje in risanje v celicah, v katere lahko dodajamo tudi slike, povezave in še kaj.
V 30-letni zgodovini je Monitor redno pisal o trendih, programski in seveda strojni opremi. Prav zanimivo se je ozreti nazaj in ugotoviti, katera strojna oprema nas je v tem času zanimala, kako zelo smo se ji posvetili in zakaj se ji ne več. Očitno je, da so nekateri tipi naprav v tem času dobesedno izumrli, drugi pa so postali samoumevni, z razlikami, ki jih med posameznimi primerki ne bi zaznalo niti povečevalno steklo.
Modemi, kot smo jih uporabljali v devetdesetih letih prejšnjega stoletja, so pomenili revolucijo – vsaj za nekaj navdušencev so že pomenili začetek dela od doma, ki ga danes poznamo vsi. Iz udobja domačega naslanjača smo nekomu lahko poslali dokument (denimo članek), iz tega istega naslanjača smo se lahko izobraževali (konference BBS, Compuserve, AOL, strežniki FTP, Gopher in kasneje WWW).
Monitorji, naprave, ki jih računalniki uporabljajo za prikaz izhodnih podatkov, kot uči teorija na računalniški fakulteti, danes ne sodijo med naprave, ki bi nas pretirano navduševale. Nekoč je bilo drugače. Že februarja 1992 smo v Monitorju imeli prvi primerjalni test monitorjev, namenjenih namiznemu založništvu – DTP.
Verjetno smo že vsi videli legendarno črno-belo fotografijo, ko na letalo z viličarjem dostavljajo podatkovni disk IBM zmogljivosti – 5 megabajtov. Leta 1956. No, Monitor vendarle ni tako zelo star, da bi na takratne diske shranili le eno ubogo fotografijo, kot jo danes posname mobilni telefon, vendar pa so bili diski vseeno strojna oprema, ki smo jo redno testiral in primerjali.
Ko smo pri Monitorju mobilne telefone vzeli dovolj zares, da smo jih postavili ob bok naši osnovni dejavnosti, pokrivanju računalniške tehnologije, so bili to že časi Mobireglje. Leta 1999 smo začeli izdajati prilogo Tele Monitor in se razpisali o Ericssonu SH888. »Najmodernejši in najnovejši mobilni telefon GSM,« smo zapisali. Navdušeni smo bili, da deluje v omrežjih 900 in 1.800 MHz (zadnjih pri nas takrat še ni bilo), da ima velik grafični zaslon (!) in da je v programski opremi vgrajen tudi, pomislite, kalkulator!
Po velikosti jih lahko primerjamo s telefonskim imenikom Republike Slovenije, smo zapisali leta 1993. Prenosniki so takrat pomenili revolucijo. Še pet let pred tem, smo zapisali, bi si pod izrazom prenosni računalnik predstavljali kalkulator Casio in ne osebnega računalnika.
Primerjalnih testov računalnikov kot celote smo se pri Monitorju prvič lotili v času procesorjev Intel 486 leta 1993. To je bil eden prvih Monitorjevih testov, kjer smo zakoličili zlate standarde za prihodnost. Vladimir Djurdjić, ki je še vedno redni avtor, je članek že takrat zastavil kot množico zanimivih tehnoloških okvirov, v katerih je pojasnil vse od arhitekture vodil (ISA, Micro channel, EISA, VLB, PCI) in grafičnih kartic (TI, S3, ATI, Tseng labs) do operacijskih sistemov (Windows, OS/2, Solaris, NeXT 486 …).
Potem ko smo obdelali zgodovino Monitorja, vseh njegovih prilog in otrok, se je smiselno spomniti, v kakšnih časih smo takrat živeli. Ne, s tem ne mislim politike (čeprav se je Slovenija osamosvojila ravno v letu, ko je izšla prva številka), temveč tehnologijo.
Arhiv
Po letih
Po kategorijah
Po avtorjih
