Mobilne naprave so neslutena uspešnica, ki jo je pognal Applov revolucionarni iPhone. Tega je navdahnil osebni računalnik in iPhone je prerodil mobilnike, zdaj pa se zamisli mobilnih sistemov selijo v tablice, prenosnike, namizja in celo strežnike.
Pametni telefoni nam vedno bolj krojijo vsakdanje življenje. Ne samo kot pripomočki za telefoniranje, temveč vse bolj kot pametni terminali za dostop do spleta in pripomočki za vodenje osebnih informacij in družabno mreženje. Ponudba na trgu je silno pestra, število različnih platform pa rekordno za to vrsto izdelkov. Ali so to zlati časi za pametne telefone? Morda. Nekateri namreč menijo, da je še veliko prostora za nadaljnji razvoj.
Danes je računalništvo na razpotju. Bo PC res kmalu postal kot tovornjak? Saj veste, še vedno je tu in opravlja posebno nalogo, a vsi raje vozimo avtomobile. Slovita izjava enega glavnih krivcev za nastale razmere, Applovega šefa, gospoda Jobsa, daje misliti. Ob stoletnici podjetja IBM, tridesetletnici prodora računalnikov PC na trg, dostopen denarnicam navadnega človeka, in ob prelomnici, ki jo slutimo vsi, si velja pobliže ogledati zgodovino "izuma", ki je pred tremi desetletji zatresel svet.
Čeprav v bitki operacijskih sistemov največ slave pobereta MacOS in Windows, pa tudi razvijalci odprtokodnega Linuxa ne sedijo križem rok. In čeprav ta sistem v statistikah dosega le od odstotek do dva tržnega deleža, to kljub temu pomeni od 10 do 20 milijonov računalnikov, če verjamemo ocenam, da je teh na svetu približno milijarda.
Vsi vemo, da lahko v trgovini kupimo "navadne" baterije in tiste, ki jih lahko ponovno napolnimo, "akumulatorčke". Gotovo pa je manj znano, da lahko v resnici napolnimo tudi navadne baterije, le poseben polnilec potrebujemo.
Računalniški zvočniki so nekakšno prezrto dete računalniške industrije. Čeprav večina uporabnikov računalnikov ne velja za avdiofile, smo prepričani, da kljub vsemu znajo ločiti med "plastičnim" zvokom nizkocenovnih rešitev in kakovostjo predvajanja zvočnih vsebin na katerem izmed izdelkov, opremljenih s ceno, izraženo s trimestno številko. Za začetek smo ušesa najprej napeli mi ...
T. i. večpredstavni podaljški so se začeli v dnevne sobe seliti že pred leti, ko je postalo jasno, da poleg vitkega digitalnega televizorja res ne sodi velik in glasen računalnik, ob pomoči katerega bi uporabniki predvajali bogate avdio in video vsebine. Majhne škatlice so od našega zadnjega preizkusa, od tega mineva že dve leti, napredovale v smeri, ki smo jo napovedali že tedaj - v omrežno povezovanje in tesnejšo navezo s spletnimi mesti in storitvami.
Digitalna doba nas je povsem razvadila. Največje razvajence najdemo prav med večpredstavnimi zanesenjaki, ki prezirajo video vsebine, ki ne dosegajo visoke ločljivosti, ter svoja ušesa razvajajo s polnim prostorskim zvokom. A ker večino bogatih digitalnih vsebin danes najdemo predvsem na računalnikih, želeli pa bi si jih na digitalnem televizorju ali projektorju in avdio sprejemniku, potrebujemo še en vmesni člen. Večpredstavni podaljšek, dobrodošel.
Naprave s sistemom Android so zelo priljubljene. Deloma tudi zato, ker omogočajo številne posege v notranjost sistema. Če smo si omogočili korenski (root) dostop, so nam na voljo tudi zanimiva orodja, kot je QtADB.
Glasba v oblaku je vroča storitev. Velikani industrije, kot so Amazon, Google, Apple in Sony, že ponujajo svoje rešitve. Za uporabnike naprav z Androidom je možnosti precej, a so povečini omejene na območje ZDA. Tudi Google Music beta, ki pa jo, če smo povabljeni, z zvijačo lahko aktiviramo tudi pri nas.
Poletje je tu in tisti, ki se radi potapljamo, se že veselimo podvodnih užitkov. Slednje je danes k sreči vedno lažje ovekovečiti. V prejšnji številki smo preizkušali podvodne torbice, tokrat smo vzeli v roke podvodni fotoaparat.
TP-Link in D-Link, dva izdelovalca, ki sta za okoli 115 evrov sestavila kameri, ki skušata zadovoljiti uporabnike, ki vstopajo v svet lastnoročnega nadzora varnostnih sistemov.
Lexmark Genesis S815 je večnamenski tiskalnik, ki je nekaj posebnega. Že na prvi pogled je jasno, da se upira tradicionalnemu dizajnu in smernicam večfunkcijskih naprav. Pokončna naprava se precej razlikuje od drugih, podrobnejši pregled in preizkus pa razkrijeta nekaj inovativnih rešitev.
Številni uporabniki, ki jim ni tuje pogosto terensko delo s prenosniki, si za udobnejše delo v pisarni poleg monitorja omislijo razširitveno postajo (docking station), saj se jim zdi vsakodnevno priključevanje različnih kablov velika potrata časa. Samsungova rešitev združuje prav ti dve napravi v eno in se zdi z dodatkom brezžičnosti nadvse praktična.
Zdi se, da izdelovalcem grafičnih kartic nikoli ne zmanjka zamisli in razlogov za oblikovanje novih modelov grafičnih kartic. "Igranje" z delovnimi frekvencami procesorja in pomnilnika ter številom cevovodov in senčilnih enot je namreč poskrbelo, da lahko izdelovalci za vsakih 10 odstotkov zmogljivosti (navzgor ali navzdol) oblikujejo nov model v posamezni družini kartic. Pa ima to sploh smisel? Veliko uspešnejši je namreč recept dodajanja lastnosti, ki jih konkurenca nima.
Danes imajo najzmogljivejši androidni telefoni že vsi procesorje, ki se hvalijo s taktom delovanja vsaj 1 GHz. Sony Ericsson je v ta najviši razred pametnih telefonov poslal nov, nadvse zanimiv model, imenovan Xperia Arc.
Zdi se, da pravkar doživljamo nov val internetnih vdorov, ki so veliko bolj obsežni in po drugi strani tudi drznejši kot v preteklosti. Hekerji (nekdo je rekel, da bi jim morali reči krekerji) so družbo Sony spravili domala na kolena, po tem ko so ji vdrli v strežnike različnih storitev v različnih državah. Ameriški banki Citigroup so odtujili podatke o več kot 360.000 kreditnih karticah. Medtem se je razvedelo, da so vdrli tudi v strežnike Mednarodnega denarnega sklada (IMF), ki ga je do nedavna vodil razvpiti Strauss-Khan. A je IMF o napadu molčal. V vseh teh primerih se je namreč razkrilo, da je bila stopnja varnosti daleč od tega, kar bi lahko pričakovali od družb, ki so tako velike in pomembne.
Izbor naprav s sistemom Android se skoraj iz dneva v dan povečuje. Izdelovalci prehitevajo drug drugega na vseh segmentih, od poceni naprav za manj zahtevne do večjedrnih sistemov z mogočnimi zmogljivostmi, ki skoraj dosegajo običajne prenosnike.
Kolega sta opisala dodatke, ki si jih lahko omislimo za sisteme Windows in Mac OS X, v Linuxu pa so stvari malo drugačne. V tem svetu je takih možnosti res veliko, večinoma pa so vgrajene kar v sama grafična okolja.
Mac OS X je za marsikoga najboljši operacijski sistem na svetu, vendar to še zdaleč ne pomeni, da je popoln. Tudi najbolj vneti oboževalci računalnikov podjetja Apple priznavamo, da okusna kombinacija nastavitev in pripomočkov lahko Snežnega leoparda preobrazi v čudovit stroj, ki deluje hitreje in natanko tako, kot smo si zamislili.
Tako kot drugi operacijski sistemi tudi Microsoftova Okna niso imuna za programe, ki jim želijo spremeniti videz. Nekateri to počno zavoljo lažje uporabe in skušajo v ta namen temeljito spremeniti uporabniški vmesnik, ki ga redmondsko podjetje razvija že od samega začetka. Spet drugi stremijo k lepotnim popravkom in se trudijo predvsem z menjavo barv in ujemanjem grafičnih elementov namizja. Koliko so prvi in drugi zares uporabni, smo tokrat preverili na preizkusu osmih takih programov.
Računalnike, namizne, prenosne, tablične in žepne (telefone) vedno bolj določa njihov zunanji videz. Lišp operacijskega sistema oziroma lišp dodatnih programčkov, ki jih namestimo v operacijski sistem. Trije avtorji so se spopadli z nalogo, da bi kar najbolj nališpali svoje računalnike - okenskega, macovskega in linuxnega.
Slovenci najpogosteje počitnikujemo na Hrvaškem, bolj priljubljeno je le še deskanje po internetu, torej bi morali oboje kar najučinkoviteje povezati. Vprašanje je le: pri kom?
Vse več ljudi si dopustovanja ne more več zamisliti brez prenosnega računalnika, mini prenosnika ali medijske tablice ter seveda brez možnosti dostopa do interneta. Naj so razlogi poslovni, komunikacijski, informacijski, zabavni ali kakšni drugi, je številnim dopustnikom prav internet spodbuda, da vzamejo računalnik s seboj. Težava je v tem, da je tak dopust v tujini še vedno zelo drag.
Programov za varnostno shranjevanje podatkov najdemo silno veliko, takih, ki shranjujejo podatke v "oblak", tudi, manj pa je programov, ki bi za shrambo uporabljali strežnike slovenskih podjetij. Ogledali smo si novinca na našem trgu, program CrashPlan.
Leta 2007 je Microsoft prvič izdal strežnik za domačo rabo, imenovan Windows Home Server. Težko rečemo, da je izdelek obnorel svet, vsekakor pa je imel, oziroma ima kar nekaj zadovoljnih uporabnikov. Po skoraj treh letih smo končno dočakali novo različico Windows Home Server 2011, ki so jo razvijali pod kodnim imenom "Vail". Vendar pa ta različica ni povsem to, kar smo zvesti uporabniki pričakovali. Je to res slabo?
Poletje je tu, počasi se bliža tudi čas, ki ga večinoma izkoriščamo za počitnice, največkrat za obmorske. Pravi čas, da si fotoaparate opremimo tudi za ob- in podmorsko fotografiranje.
Poletje je tik pred vrati, z njim pa seveda višje temperature. Prihaja čas klimatskih naprav in hlajenja prostorov na najrazličnejše načine, še posebej takrat, ko vam dodatnih 350 W oddaja zgolj nova dvoprocesorska grafična karta. Pa naj bo zelena ali rdeča, preizkusili smo namreč obe.
Med prve proizvajalce, ki so izdali tablice z operacijskim sistemom Android 3.0 se je vpisal tudi Acer. Preizkusili smo njegovo tablico Acer Iconia Tab A500, ki jo lahko kupimo celo že v prosti prodaji.
Med prvo generacijo tablic z Androidom je bil precej svetla izjema Galaxy Tab. Čeprav lahko rečemo, da je šlo le za smešno velik sedempalčni mobilni telefon, je Samsung kljub temu doživel zmeren tržni uspeh. Zdaj prihaja na trg druga generacija Galaxy Tabov, v kateri sta modela Tab 8.9 in Tab 10.1, poimenovana po velikosti zaslona.
Arhiv
Po letih
Po kategorijah
Po avtorjih
