Žepna kinodvorana
Nikon je pred več kot letom dni predstavil prvi žepni fotoaparat z vgrajenim projektorjem, Sony pa je projektor letos vgradil v kamero. Preizkusili eno izmed treh takih kamer iz njihove ponudbe, HDR-PJ30.
Nikon je pred več kot letom dni predstavil prvi žepni fotoaparat z vgrajenim projektorjem, Sony pa je projektor letos vgradil v kamero. Preizkusili eno izmed treh takih kamer iz njihove ponudbe, HDR-PJ30.
Spletnih strani, na katerih lahko prodajamo svoje fotografije (iStock, Shutterstock ...), se je v zadnjih nekaj letih nabralo kar nekaj. Zelo so priljubljene tudi pri nas, tako pri medijih oziroma naročnikih fotografij kot med fotografi. O fotografiranju za te strani smo se pogovarjali s fotografom samoukom Samom Pflaumom.
Prvič, odkar so se pojavili pred skoraj tremi desetletji, so računalniki PC resno ogroženi od strani manjših, sodobnejših, preprostejših naprav, kot so tablice in pametni telefoni (najbrž je le še vprašanje časa, ko jim ne bomo več rekli telefoni). Morda je še prezgodaj govoriti o čemerkoli, kar je podobno koncu, toda upad prodaje v Evropi za skoraj 18 % v prvem četrtletju letošnjega leta daje kljub temu veliko misliti. Kaj se dogaja? Kje je zdaj vsa tista inovativnost, ki smo jo videli v preteklih letih? Se je mar v celoti preselila med telefone in tablice? Ali PC standard res nima več kaj ponuditi? PC preprosto ni več zanimiv?
Recimo bobu bo - še danes verjetno večina splošne populacije ne ve kaj so to tablice oz. tablični računalniki. Vedo pa, kaj je to iPad. Apple iPad. In vendar - konkurenčnih tablic je vedno več in če bo šlo tako naprej, bodo morda nekoč postali prevladujoči del osebnega računalništva.
Mobilni telefoni so se nam razpasli po žepih v trenutku, ko je "nekdo" (Nokia) začel izdelovati modele, ki jim je bilo mogoče namestiti lastna, drugačna zvonenja. Ljudje pač radi svoje igračke obdelujejo, se z njimi igrajo. In tako je tudi danes, ko imamo za telefone stotisoče najrazličnejših programov, ki jih spremenijo v vse drugo kot telefon.
Kolega mi je zadnjič nekoliko sarkastično omenil, da je njegov najnovejši pametni telefon sicer super, a v resnici nekoliko pogreša - telefon. Izjava, ki o današnji mobilni telefoniji pove vse - telefoni so postali računalniki, telefoni so v resnici le še za silo. To pa ni nujno slabo.
V prejšnji številki Monitorja ste objavili članek Od kasete do računalnika. Kupil sem EasyCAP Video Capture Adapter in še kabel, ki ima na eni strani scart priključek, na drugi pa kompozinte izhode.
Problem je v tem, da mi ne predvaja zvoka, temveč samo sliko. Poznate morda kakšno rešitev?
Aleš
V primerjavi z namiznimi računalniki, kjer je trg že ustaljen, se pri mobilnih napravah šele dobro razvija. To se kaže tudi tako, da imamo danes cel kup novih izzivalcev, ki bodo v bližnji prihodnosti iskali svoj prostor pod soncem.
Še pred leti je veljalo, da so operacijski sistemi na mobilnih telefonih sila preprosti, zgolj namenjeni pokrivanju osnovnih funkcij tako imenovanih pametnih telefonov. Danes se v najnovejših telefonih že domala kosajo s tem, česar smo vajeni na namizju.
Pred nami so v računalništvu zanimivi časi. Microsoftova prevlada na področju operacijskih sistemov je začela bledeti, pojavile so se nove platforme, pretežno povezano z mobilnimi napravami. Kakšna je torej nadaljnja pot okolij Windows, Mac OS in Linux? Kaj pa mobilnih operacijskih sistemov? Ne smemo pozabiti na strežnike, pa na spletne storitve in računalniški oblak, ki brišejo meje pojma operacijski sistem. A operacijski sistem bo še vedno določal platforme, ki jih bomo uporabljali v bližnji in nekoliko bolj oddaljeni prihodnosti.
Zdi se, da se je dogajanje v računalništvu zadnje čase omejilo le še na tablice, in še posebej na Applov iPad. V resnici pa še vedno veliko več uporabnikov uporablja prenosne računalnike, tako doma kot v službi. Preizkusili smo največje, ki lahko v celoti nadomestijo velike namizne modele.
Razporejanje programov po velikanskih monitorjih je že pred časom postalo velik problem. V popolnoma povečani obliki so programi preveliki, če jih pomanjšamo, pa jih je zelo nadležno razpostavljati z miško. Težave so malo olajšale bližnjične tipke v Windows 7, še bolj pa pomagajo namenski programi, kot sta starosta WinSplit Revolution in novinec na tem področju - Divvy.
Firefox je priljubljen spletni brskalnik, ki temelji na lastnih pogonih za upodabljanje HTML in hitro izvajanje javascripta, ki jih je v odprti kodi razvila organizacija Mozilla. Te pogone so prenesli tudi v mobilna okolja in nedavno se je rodil Firefox for Mobile.
PCji v obliki, ki jo poznamo izpred deset in več let, počasi izginjajo z našega obzorja. Osebne računalnike uporabljamo za najrazličnejše namene in v veliko primerih ni več kakšne posebne potrebe po tem, da bi jih imeli v ohišjih, ki so za današnje razmere velikanski, saj nam današnja tehnologija to omogoča.
Da smo si ljudje različni, nam je povsem jasno. Iz tega tudi sledi, da različno dobro (slabo) skrbimo za stvari, ki so nam zaupane. Na primer običajni USB diski so precej delikatne napravice, ki jih ni dobro po nesreči spustiti iz rok, nanje odložiti kaj težjega ali jih izpostavljati zunanjim vremenskim pojavom.
Eno od mest v verigi naprav, ki jih Sitecom trži pod sloganom Smart living, zaseda Home storage center, ki je namenjen omrežni hrambi in posredovanju datotek. Dolgo ime za sabo skriva NAS, ki ima prostora za dva diska.
Apple se trudi biti vedno v tehnološki špici in to mu je uspelo tudi tokrat. Kot prvi je v svojih prenosnikih MacBook Pro predstavil Intelovo tehnologijo Thunderbolt.
Japonski inovator, podjetje Nintendo, je zopet osupnil igričarski svet. Če je z igračo Wii na novo definiral ciljno publiko igranja iger, se je tokrat lotil prihodnosti z dodatno razsežnostjo. Medtem ko se velikani na področju 3D prikaza prerekajo o tem, katera očala so prijaznejša do tehnologije, je Nintendo nanje povsem pozabil. Čarobna beseda, ki je omogočila ta trik, se glasi avtostereoskopija ali, po japonsko, 3DS.
O prvoosebni kameri oziroma kameri majhnih mer, ki jo je mogoče pritrditi kamorkoli, se danes govori že vsepovsod. Neverjetni posnetki padalcev, surferjev, smučarjev in voznikov se zdijo še bolj doživeti zaradi nenavadnega položaja kamere in marsikdo bi si želel v podobni situaciji posneti tudi samega sebe. Za primerno ceno seveda.
Samsung je svojo nadvse uspešno družino pametnih telefonov s sistemom Android, imenovano Galaxy, razširil tudi na nižji del zmogljivostne palete. Svež predstavnik iz te ponudbe je Galaxy S5830, ljubkovalno "Ace".
Nokia je s sistemi Symbian že dosegla vrh in ga želi po novi strategiji nadomestiti z modeli, ki bodo uporabljali sistem Windows Phone. Kljub temu svoje nove naprave še vedno predstavljajo s svežim Symbianom. V vrhu ponudbe je model E7, ki je namenjen predvsem uporabnikom, ki si želijo fizične tipkovnice, in je nekakšen naslednik legendarnega Communicatorja.
Ob številnih modelih pametnih telefonov, ki jih je danes najti na trgu, se zastavi vprašanje, kaj še ponuditi, da bi prepričali kupca, da je neki telefon boljši od konkurence. Nekateri stavijo na zaslon, drugi na opremljenost, LG pri modelu Optimus 2X pa predvsem na zmogljivost procesorja.
Pri kar nekaj modelih brezžičnih usmerjevalnikov, ki smo jih preizkusili v tokratni številki, si lahko namesto izvirne programske opreme naložimo odprtokodni DD-WRT. O njem smo se pogovarjali z enim izmed samo treh razvijalcev, Alešem Majdičem.
Po več kot letu dni od začetka prodaje prvih televizorjev s 3D tehniko zdaj postaja jasno, da so ti izdelki vse prej kot uspešnica. Zadnje raziskave kažejo, da se bo majhno zanimanje nadaljevalo vse do prihoda izdelkov, ki za 3D ne potrebujejo očal. Družba NPD Group je tako ugotovila, da 45 % vprašanih meni, da so 3D televizorji predragi, 42 % pa ne mara nositi posebnih očal. Preseneča zlasti podatek, da se je odstotek negativnih mnenj kupcev v zadnjih šestih mesecih občutno povečal (prej 37 % in 32 %). Videti je, da je na pomolu zopet še ena tehnologija, kot so bile nekoč video kasete Betamax. Po drugi strani pa je Nintendo prodal že več kot pol milijona prenosnih konzol 3DS, ki imajo 3D zaslon, ki ne potrebuje očal. Najbrž je jasno, kaj si želijo kupci.
Spletni brskalniki so že nekaj časa vnovič vroč kos programske opreme. Firefox je zadosti odžrl delež Microsoftu, da se je ta končno zganil z Internet Explorerjem, vse pa v tempu dodajanja zmogljivosti prehitevata Google in njihov Chrome, ki je s stalnim tempom posodobitev zdaj postal zgled, kako v času spleta in nenehno svežih spletnih aplikacij skrbeti tudi za njihov dom na namiznih računalnikih.
Odpiranje računalnika danes morda ni več tako razburljivo, kot je bilo nekoč. Sama po sebi se nam vsiljuje primerjava z avtomobili. Pred desetletji smo po odprtju pokrova motorja videli vso strojno drobovino, ki se je skrivala v šasiji. Danes pa je vse lično skrito za plastičnimi pokrovi, in to od zgoraj in spodaj, tako da v notranjosti prostora za motor vlada skoraj laboratorijska čistoča (no, čisto malo pretiravamo).
Prejšnji mesec smo si ogledali najhitrejše (in najdražje) kartice obeh grafičnih gigantov. Tokrat se posvečamo nam, zanesenjakom z malce tanjšo denarnico, ki pa kljub temu zahtevamo tekoče igranje pri najvišji kakovosti. Pod drobnogled smo vzeli kartico zelenih, Geforce GTX 560 Ti, ki stavi na optimalno razmerje med zmogljivostjo in ceno, in jo vrgli med na trgu ustaljena predstavnika rdečih, Radeon HD 6870 in HD 6850.
Izbira komponent za sestavo računalnika je za vse, razen največje navdušence, lahko strašljiva naloga. Ponudba je na vseh koncih cenovne lestvice sila pestra in pogosto se je težko znajti med poplavo malenkostno različnih izdelkov. Da bi delo olajšali, smo sestavili seznam priporočenih izdelkov, ki po našem mnenju za svoj denar ponujajo največ ali kako drugače izstopajo.
Acerjev model, z zanimivim imenom One happy, iz serije Aspire že na prvi pogled izstopa zaradi barvnih kombinacij. Zanimiv pa je predvsem, ker nosi v sebi kar dva operacijska sistema, sedmi različici Oken so dodali še Googlov Android 2.1. Žal še vedno menimo, da je Android zaenkrat uporaben le za mobilne telefone.
Živimo v časih, ko so najlepše pesmi že napisane, vse zgodbe povedane in izumi izmišljeni. Taka filozofija računalniškemu svetu ni več tuja, zato snovalci raznovrstnih naprav iščejo odklon drugje. Nedolgo tega so našli rešilno bilko v videzu končnih izdelkov. Je po novem res vse v lepoti?
Arhiv
Po letih
Po kategorijah
Po avtorjih