Priznajmo, v resnici smo računalniški obsedenci. Prav, gibanje v naravi, šport, rekreacija, celo adrenalin, tudi to nam gre, vendar brez računalnikov težko. Tiste v samih kolesih smo že obdelali, oglejmo si še tiste »prave«.
Kljub številnim zanimivim novostim tujih proizvajalcev je morda letošnjo pomlad najzanimivejša novica, da je podjetje Elan, slovenski proizvajalec, nekoč in zdaj ponovno poznan tudi po svojih kolesih, napovedal svoj vstop na področje električnih koles, natančneje športnih gorskih električnih koles. S tem dopolnjuje svojo obstoječo ponudbo klasičnih gorskih in treking koles, ki skupno šteje 14 različnih modelov.
Tisti, ki se jim zdijo električna kolesa prenaporna, premalo adrenalinska ali preprosto prepočasna, lahko vselej posežejo po električnem dvokolesniku, ki ne zahteva pedaliranja. Razpon možnosti je neverjetno velik, od S-Pedelecov do pravih motociklov, ki pa jih poganja elektrika.
Električnih koles je v našem okolju čedalje več, njihova povprečna vrednost pa je tudi vse višja. Prav zato so v zadnjih letih postala izredno mamljiva vaba za tatove, saj je kolo (električno ali navadno) razmeroma enostavno ukrasti, kasneje pa ga je zelo težko izslediti. Kaj pravzaprav lahko naredimo, da bi preprečili krajo, in ali je smotrno električna kolesa celo zavarovati?
Kaj zmore doma izdelan kolesarski računalnik? Katere merilnike lahko vanj vgradimo? Je lahko zmogljivejši od cenejših komercialnih izdelkov? Lahko kolesarski računalnik izdelamo tudi na osnovi odprtokodne ročne ure? Lahko za prikaz podatkov uporabimo pametni telefon?
Podobno kot na številnih drugih področjih se digitalizacija pospešeno dogaja tudi na področju koles in kolesarjenja. To še posebej velja za električna kolesa, kjer sodobna elektronika in programska oprema ponujata povsem novo uporabniško izkušnjo, ne samo električne asistence pri premagovanju vzponov in razdalj. Računalniki pomagajo pri vožnji, boljšem treningu, navigaciji, zagotavljanju varnosti in varovanju premoženja.
Električna kolesa niso le … kolesa. Počasi postajajo računalniki na kolesih, zaradi česar smo jih tudi opazili in jim posvetili tokratno posebno poletno številko. Če imajo navadna kolesa le dve kolesi, okvir, amortizerje in menjalnik, imajo električna še kaj več. Tudi na strojni oziroma mehanski ravni.
Kateri tip električnega kolesa je pravi za vas? Popeljali vas bomo do pravega modela.
Število kolesarjev na naših cestah, makadamskih poteh in stezah se je v zadnjih dveh letih izrazito povečalo. Danes ni več nobenega dvoma, da je eden glavnih razlogov tudi vse večja priljubljenost električnih koles v vseh oblikah in izvedbah. V tokratni posebni številki smo zato pripravili obsežnejši vodnik po različnih tipih električnih kolesih in digitalni tehnologiji, ki jih spremlja.
Podjetje Sony je danes eno največjih imen v svetu potrošniške elektronike, ki ga pozna slehernik, željan digitalne zabave. Malokdo pa ve, da se je njegova zgodba začela s prijateljstvom iz druge svetovne vojne. To je leta 1946 rodilo prvi izdelek podjetja, ki ga ni kupil skoraj nihče. Odločnost prijateljev se je po neuspehu zgolj utrdila in postala zaslužna za prihodnost elektronske zabave, kot jo poznamo danes.
Računalniki so že tako dolgo digitalni, da večina njihovih uporabnikov sploh ne ve, da so bili kdaj drugačni. A analogni računalniki, katerih zvezda je zašla v 70. letih preteklega stoletja, bi se lahko kot nišni produkt vrnili. Umetna inteligenca zahteva sposobnosti, ki so jim pisane na kožo, zato bi lahko predstavljali odlično dopolnitev silicijevim čipom.
V tokratnem članku serije o prehodu na računalnike Mac smo zbrali nekaj nasvetov, s katerimi se boste v operacijskem sistemu lažje znašli, izkoristili njegove prednosti in se navadili njegovih posebnosti.
S pojavom interneta se je slehernik verjetno prvič soočil z zavedanjem, da ni vse res, kar prebere. Čeravno so se neresnice širile in celo objavljale že prej, je z vzponom družbenih omrežij fenomen dobil neverjeten pospešek. Izkoriščajo ga vsi – od brezimnih posameznikov do najvišjih politikov. Na drugi strani so preverjevalci dejstev, neopevani in često prezrti junaki, ki skrbijo, da se javni prostor ne pogrezne v kakofonijo »alternativnih dejstev« – laži.
Področji transporta in logistike se nenehno spreminjata in prilagajata zahtevam podjetij, razvoju tehnologije in potrebi po ohranjanju okolja. Ob visoki stopnji zanesljivosti je imperativ tudi vedno večja prilagodljivost.
Moč informacijske tehnologije je vidna tudi v zdravstvu. Čeprav gre za panogo, ki zahteva visoko usposobljene posameznike z dolgoletnim študijem, je zelo zahtevna tudi z vidika IKT-infrastrukture in orodij.
Farmacija je že tradicionalno v vlogi gasilca, saj se osredotoča na zdravljenje simptomov bolezni, ne pa na zdravljenje vzroka. Tehnologija lahko vse to postavi na glavo.
V tokratni prilogi Monitor Ppro obravnavamo kar tri izredno široka področja informatike. Informatiko v farmaciji, zdravstvu in še logistiki. Ko pomislim, kaj imajo skupnega, mi najprej pade na pamet naslednje: drage napake. Napake, ki jih velja v celoti odpraviti.
V Iskri se je po fiasku z licenčno proizvodnjo računalnikov Zuse Z-23 in neuspešni nabavi elektronskega računskega stroja UNIVAC 1004 za lastne potrebe leta 1966 začelo znova premikati. Sklenili so kooperacijsko in zastopniško pogodbo s podjetjem CDC (Control Data Corporation). V Iskrini tovarni instrumentov v Horjulu so začeli izdelavo nekaterih sestavnih delov za svoje računalnike, prevzeli pa so tudi zastopništvo CDC za področje celotne Jugoslavije. Dogovarjali so se za licenčno proizvodnjo enega izmed svojih manjših računalnikov, vendar projekt takrat ni bil realiziran.
Leta 1994 je ameriški resnobni telekomunikacijski velikan AT&T nekoliko protislovno začel prvo oglaševalsko kampanjo z digitalno pasico. Niti AT&T niti Wired, spletišče, ki je gostilo oglas, nista mogla pričakovati, kako se bo digitalno oglaševanje razmahnilo in da bo v komaj treh desetletjih postalo 700 milijard dolarjev vreden trg.
Superplastic je na čelu nove generacije osupljivih vplivnežev.
Če smo se nekdaj v znanstvenofantastičnem filmu Odiseja 2001 čudili pomnilnikom brez gibljivih delov v steklenih ohišjih z izjemnimi zmogljivostmi, danes trakovi in diski že začenjajo izgubljati primat najcenejših in najzanesljivejših trajnih pomnilnih medijev. Bomo že v nekaj letih uporabljali le še pogone SSD 100 TB in več?
Algoritmi, ki skrbijo za moderiranje vsebin, prečešejo naše objave na družabnih omrežjih, odstranjuje neprimerne vsebine in odločajo, katere vsebine bodo dobile več pozornosti. Nedavna raziskava časopisa The Guardian je pokazala, da so spolno pristranski.
Na internetu smo dandanes izpostavljeni nepregledni množici »dejstev«, ki jim zaradi dvomljive provenience ne moremo vedno zaupati. Da se ne bi ujeli v pasti konzumiranja ali celo širjenja neresnic, obstajajo dobre prakse, pripravna orodja in koristne spletne strani različnih organizacij, s čimer lahko odberemo zrnje od plev.
Simulacije upravljanja gradbenih strojev so iz leta v leto bolj priljubljene. Nad njimi so navdušeni otroci, mladostniki in starejši mobilni igralci oziroma strojniki. Na telefonu iPhone ali tablici iPad najdemo vrsto zanimivih izdelkov, ki se razlikujejo tako po resnosti pristopa kot zabavni plati privlačnega početja. Zavihajmo rokave in ustvarimo nekaj za boljše življenje v virtualnem svetu.
Pametni telefoni so danes orodje za skoraj vse, od povezovanja z ljubljenimi do pridobivanja najrazličnejših odgovorov in celo iskanja pomoči pri boju z odvisnostjo. Naslednje aplikacije so dokazano uspešne pri premagovanju težav s pitjem alkohola.
Widgy Lebdeči pripomočki v operacijskem sistemu iOS niso za vsak okus. Komur » ne sedejo«, lahko svoje izdela s programom za njihovo ustvarjanje Widgy.
PlainApp Odprtokodna aplikacija PlainApp nam ponuja upravljanje telefona, iskanje, urejanje datotek, slik, videoposnetkov in stikov skozi okno dežurnega spletnega brskalnika.
Največja spletna knjižnica videoposnetkov na svetu nas navdušuje že dolgih 18 let. Youtube je ustvaril besedo viralnost, spremenil navade uporabnikov interneta ter spočel novo vrsto zvezdništva. Vse se je začelo s tremi prijatelji, ki so sanjali o boljši spletni strani za iskanje zmenkov.
Današnji superračunalniki imajo več milijonov jeder, že pisarniške delovne postaje pa več tisoč. Levji delež predstavljajo jedra v grafičnih čipih, ki že zdavnaj ne služijo več le izrisu slike, temveč so nujni sestavni del strojnega učenja. Izkazalo se je, da so ti čipi izjemno pripravni za izračune, ki ne potrebujejo visoke stopnje natančnosti, temveč predvsem ponavljanje in paralelizacijo. Najzmogljivejše grafične kartice ne le da nimajo več priklopa za monitor, temveč sploh niso več kartice, saj na plošče sedejo v podobna ležišča kot procesorji.
Internetne prevare so ena izmed nadlog, s katero se je verjetno srečal že vsak pogostejši uporabnik interneta, vede ali nevede. Do danes smo videli že veliko različnih in ni dvoma, da bomo v prihodnosti tudi nove.
Arhiv
Po letih
Po kategorijah
Po avtorjih
