Sodobne poslovne telekomunikacije so rešitve po meri. Podjetja najrazličnejše komunikacijske kanale, kot so internet, fiksna in mobilna telefonijo, družabna omrežja, video itd., različno integrirajo v svoje poslovanje. Preverili smo, kako se v praksi lotevajo telekomunikacijskih izzivov.
Industrija telekomunikacij danes uživa v svoji vseprisotnosti in nepogrešljivosti v očeh strank in uporabnikov. A kaj kmalu se bo morala znova dokazovati. Njene sposobnosti in razpoke bo dodobra preveril internet stvari.
Večina sveta misli, da je osebni računalnik izumil IBM. Pa ga ni. Prvi res osebni računalnik so pred 53 leti izdelali naši sosedje, pet inženirjev v torinskem podjetju Olivetti. Danes omenjene družbe danes skoraj nihče več ne povezuje z računalniki.
Intel in Micron sta leta 2015 napovedala nov obstojni pomnilnik, ki je bistveno hitrejši od flasha in utegne revolucionirati sprva hrambo podatkov, kasneje pa koncept večnivojskega pomnilnika v računalništvu. Manj kot dve leti pozneje smo dobili prvi izdelek, ki ni razočaral, čeprav ni mogel izpolniti predlanskih nerealnih obljub.
Delo od doma so sanje slehernega računalnikarja. Pristopov za dosego cilja je več, od oddaljene podpore, izdelave spletnih strani in programiranja do prekupčevanja z najrazličnejšimi dobrinami. Splet je trgovina sedanjosti, v njem najdemo raznovrstno blago. Med ponudbo so tudi delnice Appla in Googla, obveznice uspešne Nemčije, zlato, nafta ter evro in bitcoin.
V tretjem največjem nemškem mestu so se pred poldrugim desetletjem odločili, da bodo v računalnike mestne uprave postopno namestili Linux in drugo odprtokodno programsko opremo. Pričakovali so, da bodo s tem privarčevali več milijonov evrov, kolikor so plačevali Microsoftu za licence. Svet je z zanimanjem opazoval, kako bo potekal največji usklajen prehod na odprto kodo v zgodovini. Čeprav je München leta zagotavljal, da je bil projekt velik uspeh, so letos izglasovali vrnitev na Microsoftovo programsko opremo. Kje se je zalomilo?
Popolnoma zanič in neuporabni poceni telefoni so dokončno preteklost. Zdaj smo priča le slabim in spodobnim, kar je za ta del trga zelo spodbudno.
Odkar je žvižgač Edward Snowden razkril, da nam tuje vlade sledijo na slehernem koraku, sta varnost in zasebnost postali cenjeni dobrini. Z naslednjimi aplikacijami si ju zagotovimo med sporočanjem po telefonu iPhone.
Nekdaj znanstvena fantastika danes postaja resničnost, s sodobnimi pametnimi telefoni lahko iz naslanjača upravljamo vrsto omreženih naprav. Telefoni in tablice z operacijskim sistemom Android, ki so opremljeni z najrazličnejšimi strojnimi priboljški in naslednjimi aplikacijami, so pravi pripomoček za lenuhe.
Bobby. Pri vodenju osebnih financ pogosto pozabimo na redne odhodke oziroma naročnine – spremljanju tega je namenjena preprosta aplikacija Bobby.
GlassWire – Data Usage Privacy je aplikacija za varnost, ki analizira spletni promet posameznih aplikacij, število in frekvenco povezovanj ter prepoznava morebitne grožnje.
Zlasti pri telefonih je vedno več takih, ki si privoščijo izdelke v cenovnem razredu, ki je precej višji od njihove kupne moči. Cene pa se nato višajo in se bodo še, ker se pač lahko.
Obiskali smo Huawei, podjetje, ki je že leta v vrhu ponudnikov telekomunikacijske opreme za mobilne in fiksne operaterje. Zelo močno je kot ponudnik opreme in storitev za velika podjetja (podatkovni centri, zasebni oblak) in se v zadnjem času strmo vzpenja tudi z njihovo tretjo, uporabniško divizijo – proizvodnjo mobilnih telefonov.
Ko človek pomisli na kibernetsko vojskovanje, se mu pred očmi najverjetneje izrišejo podobe ameriške filmske industrije. Zamaskirani posamezniki za prenosniki besno tipkajo in ob pritisku na tipko ENTER kamera preskoči na eksplozijo jedrske elektrarne na drugem koncu sveta.
Izbira za podjetje najprimernejše programske rešitve upravljanja odnosov s strankami lahko močno izboljša sodelovanje s strankami in med zaposlenimi, poveča produktivnost in prodajne številke ob sočasnem povečanju zadovoljstva vseh vpletenih. CRM torej potrebuje sleherno podjetje, mi pa smo si ogledali, kako ga pravilno izbrati in uvesti v poslovanje.
V prodaji in trženju je treba uporabiti vse, kar imajo podjetja na voljo – povpraševanja, podatke o strankah in pretekli prodaji, odzive strank, povezave, namige, obstoječa razmerja in, seveda, tehnologijo. Sistemi za upravljanje odnosov s strankami so se precej dobro namnožili tudi v slovenskih podjetjih.
Pri odločitvi za rabo sistema CRM velja izbrati takega, ki se lahko prilagodi konkretnim potrebam podjetja. Prodajno in podporo osebje bo namreč najbolj učinkovito takrat, ko bo imelo na voljo orodje, popolnoma prilagojeno svojemu načinu dela.
Seymour Cray v računalniškem svetu velja za očeta superračunalnikov, saj je bil arhitekt te vrste računalnikov, ki so v 70. in 80. letih prejšnjega stoletja veljali za najhitrejše na svetu. Žal je leta 1996 preminil v prometni nesreči in področje superračunalnikov je ostalo brez vrste odličnih zamisli in predvsem potrebnih inovacij, ki bi jih obudile v prakso. Kljub temu bo ime Cray za vekomaj z velikimi črkami (in računalniki) zapisano v računalniško zgodovino.
Kot kaže, bo treba prej ali slej popustiti in svoje fotografije in video posnetke preselili »v oblak«. O tem me prepričujeta vsaj Facebook in Google, če zaenkrat ignoriram množico drugih. Kakšno je vaše mnenje, komu naj bolj zaupam?
Nekatere stvari tudi v ponorelem modernem svetu ostajajo enake. Izdelovalci mobilnih telefonov vsako leto prenovijo svoje modele. Preberemo lahko, da v njih tiktakajo procesorji najrazličnejših znamk: Apple, Samsung, Mediatek, Qualcomm, Huawei … Toda ti so si bolj podobni, kot kažejo njihova imena. Vsi uporabljajo arhitekturo ARM, ki ostaja stalnica v mobilnem svetu in na katero Intel še vedno ni našel odgovora.
Stari računalniški pregovor pravi, da je vsak računalnik, ki je kakorkoli povezan v internet ali druga omrežja, ranljiv in da je mogoče z zadostnimi sredstvi vdreti vanj. Od tod bi lahko sklepali, da velja tudi obrnjeno – če računalnik ni nikamor povezan, je varen. Raziskovalni koncepti in praktične izvedbe napadov dokazujejo, da to sploh ne drži. Edini stoodstotno neprebojen računalnik je ugasnjen.
Od zadnjega velikega testa brskalnikov je minilo poltretje leto, kar je za ta segment programske opreme zelo veliko. Internetne tehnologije sodijo med najhitreje razvijajoča se področja, zato si oglejmo, kakšne novosti so pripravili izdelovalci velikih in kje svoje niše iščejo pisci manjših brskalnikov. Svet je danes precej drugačen kot leta 2014.
Klasični namizni računalnik je zadnja leta v nemilosti: po eni strani ga nadomeščajo prenosniki, ki so ga po zmogljivosti dosegli in celo presegli, poleg tega pa na njem, seveda, lahko delamo kjerkoli. Na drugi strani za osnovna opravila, kot je brskanje po spletu, zadostuje že mobilnik. Kljub temu se včasih velikim (in ne tako velikim) škatlam vendarle ne moremo odpovedati.
Fotografi se lahko skrivamo za kakovostjo, visoko občutljivostjo, izmenljivimi objektivi, a danes se le še manjši delež fotografij naredi s fotoaparati, levji delež so prevzeli pametni telefoni.
Jutranja kava je najbolj slastna, če jo použijemo s svežimi novicami. Dnevno dozo popisanih dogodkov smo nekdaj dobili s časopisom, danes, v času elektronskih naprav vseh okusov, jih pridobivamo iz spleta. Od številnih pristopov dostave se je najdlje obdržal standard RSS, ki vsebino zapakira v lahko prebavljive grižljaje najrazličnejših besedil. Na telefonu iPhone in tablici iPad jih beremo z naslednjimi aplikacijami.
Dotik je osrednji del uporabniškega vmesnika sodobnih telefonov. Čeprav določene akcije izvajamo z drsenjem prsta po zaslonu, jih večina še vedno uboga zgolj pritisk. Z naslednjimi nekaj aplikacijami na izbrani telefon z mobilnim operacijskim sistemom Android v ospredje upravljanja naprave postavimo geste.
WiMinder (Unreleased) je dostojna alternativa Googlovim opozorilom, ki se prikazujejo glede na čas dneva in omrežje, s katerim je naprava povezana.
WeDo. Odlična aplikacija za vodenje opravil k opravilom doda tudi možnosti sodelovanja, torej da lahko opravila delimo z drugimi.
Veljaki iz Silicijeve doline so spoznali, da bi lahko kljub inovativnosti pri samovozečih avtomobilih dosegali marže le na območju okoli 10 %, to pa je zanje premalo zanimivo.
Gradimo varnejši svet
Arhiv
Po letih
Po kategorijah
Po avtorjih
