Tanka revolucija, ki je monitorje s katodno cevjo nadomestila z zasloni s tekočimi kristali, ni mogla mimo neopaženo, saj ni poskrbela le za boljšo in za oko prijaznejšo sliko, temveč je prinesla vidno spremembo monitorjev. Tehnološko enako revolucionaren je prehod na organske svetleče diode (OLED), ki pa bi ga zlahka po krivici spregledali.
Konec leta malone vsi podležemo božično/novoletnemu razpoloženju, ki temu pomeni občudovanje praznično okrašenega mesta, onemu poslušanje venomer iste skladbe o belem božiču, tretjemu mrzlično iskanje daril za najbližje. Tej noriji se bomo pridružili tudi mi, a ker najboljše računalnike in tiskalnike, fotoaparate in televizorje redno preizkušamo in že tako ali tako sproti ocenjujemo, smo se odločili, da predlagamo nekatera zanimiva darila, ki so morda manj blizu običajno obravnavanim računalniškim temam.
Na naslednjih straneh si lahko preberete, katere izdelke ima uredništvo tudi danes za najboljše in jih velja kupiti.
Za nami je leto, ki je bilo v računalniški industriji bolj prelomno za izdelovalce in njihovo strategijo kot pa za dosežke pri samih izdelkih. To je posledica nadaljevanja in poglobitve prehoda iz časov osebnih računalnikov v dobo mobilnih naprav, zaradi česar se spreminjajo tudi pravila igre. V številnih primerih so zato najpomembnejši novi izdelki predvsem izboljšana, na neki način predvidljiva nadaljevanja dosedanjih uspešnic. Tveganih potez in vznemirljivih, drugačnih izdelkov je bilo v zadnjem letu razmeroma malo, večinoma se jih v današnjih časih lotevajo predvsem mladi (start)upi. Toda to še ne pomeni, da leta 2014 ni bilo zanimivih izdelkov. Izbor uredništva vam predstavljamo na naslednjih straneh.
Na prvi pogled delo s 3D programi nima veliko skupnega s stvarnikom in njegovimi težavami na uvodnih straneh Stare zaveze. A le na prvi pogled. Tako kot Jahve se tudi povprečni smrtnik znajde sredi črne praznine. Najprej mora ustvariti svetlobo in oblike, jim vdihniti barve in gibanje … vse to prav zares iz nič. Nato mora ta svet izrisati, ugotoviti, kaj manjka, in svoje napake popraviti. In to prek zapletenih vmesnikov, ki skušajo trirazsežni svet spraviti na dvodimenzionalni zaslon.
Imam laptop Dell Vostro 1710N, 17-palčni zaslon (še vedno Windows XP Professional), na katerega nameravam priključiti večji monitor. Poizkusil sem s Samsungovim Syncmastrom P2450H, a je slika na njem manj ostra kot na laptopu. Ali je vzrok razlika v ločljivosti med obema, Vostro ima 1440/900, Samsung pa 1920/1080? Ali tiči razlog kje drugje?
Apple še naprej zbližuje namizno in mobilno okolje. Brezplačni Yosemite je velika nadgradnja operacijskega sistema OS X, ki ima en sam cilj: posameznika prepričati, da kljub raznolikim napravam, ki jih vsak dan uporablja, ostane v varnem zavetju znanega okolja. Applovega, seveda.
Na platformi današnjih mobilnih naprav nastaja nova kategorija programskih rešitev, ki utegne zelo vplivati na to, kako bomo uporabljali računalniške in spletne storitve v prihodnosti. Tako imenovane »Digitalne pomočnice« so programi, ki združujejo prepoznavo in sintezo govora, algoritme umetne inteligence, zbirke znanja, spletne iskalnike, podatke iz tipal v mobilnih napravah ter informacije o uporabniku, z njegovimi navadami vred. To so osebne pomočnice v pravem pomenu besede, a v digitalnem svetu.
Air 2 je povsem sveža tablica, ki je k nam prišla v zadnjem mesecu dni in Apple jo je zopet postavil na prvo mesto med svojimi tabličnimi računalniki. Lani se je namreč zgodila anomalija, saj je imel iPad Mini Retina skorajda povsem enako strojno opremo kot večji Air. Tako so se kupci lahko odločali le med večjim in manjšim zaslonom, razlik v delovanju resnično ni bilo. Z letošnjo generacijo se je Air zopet odlepil od sorodnikov, saj gre za edino Applovo napravo s trijedrnim čipovjem A8X. iPad Mini 3 je namreč ostal pri lanskoletni strojni sestavi.
Obstajajo tablice, ki se prodajajo v supermarketih in obstajajo tablice, ki se cenijo, če parafraziramo znani reklami slogan. Slednje so sicer dražje, vendar tudi v vseh pogledih boljše. Katere so najboljše, pa si lahko preberete na naslednjih straneh.
Na splošno je matematika eden manj priljubljenih predmetov v šolah, čeprav se morda našemu povprečnemu bralcu ne zdi tako. Uporabljanje pravil o vrstnem redu računskih operacij in premetavanje enačb pač nista najbolj zanimivi prostočasni dejavnosti, računalniki pa to obvladajo. Dober razlog, da je hrvaško podjetje Microblink predstavilo aplikacijo, ki zna – reševati enačbe.
Spletni velikan redno preseneča. Zdi se, da mu v boju s tekmeci nikoli ne zmanjka streliva. Redno širi nabor spletnih storitev in mobilnih aplikacij in nas veže nase. Nazadnje je z nabiralnikom Inbox by Gmail obogatil elektronsko pošto, katere predal ima že skoraj vsak zemljan.
Slovenci lahko po novem nakupujemo oziroma uživamo v vsebinah dveh največjih fonotek in videotek na svetu. Google Music in Movies nam ponujata obilje glasbe in filmov po ugodni ceni. Na videz nora ponudba ima žal tudi slabosti.
Kako doma spremljate porabo električne energije? Koliko je porabite? Kako? Poznate svoje navade pri rabi? Na vsa ta vprašanja in še kakšno za povrh precej uspešno odgovori Efergy.
Chromecast je zanimiv Googlov ključek HDMI, ki vsebine z mobilne naprave prenese na večji zaslon družinskega televizorja. Inovativna zasnova, preprosta raba in predvsem nizka cena so ga ustoličili za kralja predvajalnih naprav. Njegovo čarovnijo lahko izvedemo tudi brez njega, potrebujemo le odvečen telefon z operacijskim sistemom Android, ustrezen kabel (HDMI ali MHL) in aplikacijo Cast Receiver.
Zdravje, šport, hujšanje, to so trenutno ključne besede, okoli katerih se vrti zasebno življenje zahodnega sveta. Del tega dogajanja so tudi športne zapestnice, o katerih smo že pisali, in bomo, kot kaže, morali še.
Ponudba grafičnih kartic je iz meseca v mesec pestrejša. A to pravilo žal ne velja za vsa področja računalništva, denimo za kompaktne računalnike. K sreči se tudi za ljubitelje ohišij z majhno prostornino tu in tam najde kakšno presenečenje.
Trenutno mobilno fotografijo najresneje jemljeta dva izdelovalca. Prvi je Apple, ki s svojimi telefoni že od začetka postavlja standarde. Drugi je Nokia, oziroma zdaj – Microsoft.
Gotovo sem vam še kje valja kak star »dvojni kasetar«, glasbena zadevica, ki je bila tako zelo priljubljena v časih presnemavanja glasbe (in računalniških iger). Če ne vaš, pa vaših staršev. Pa veste, da ga lahko zelo enostavno prelevite v moderen brezžični stroj?
Prvi Samsung Galaxy Note je bil telefon, za katerega smo sprva vsi rekli, da je prevelik, nato pa smo se ga navadili. Še več, postal je prodajna uspešnica. Četrta različica ni taka revolucija, prej evolucija.
Enote za merjenje časa so lahko različne. Otroci ga merijo z oddaljenostjo počitnic ali morda večernih risank, računalnikarji z rednimi menjavami operacijskih sistemov, na telefonskem trgu pa se kot »enota« vedno bolj uveljavljajo redni vsakoletni izidi novega iPhona.
Sijalke LED danes najdemo v številnih izdelkih, saj s svojo majhnostjo, nizko porabo energije in dobro svetilnostjo pospešeno nadomeščajo klasične sijalke. Samo vprašanje časa je bilo, kdaj jih bomo ugledali tudi v svetlobno najzahtevnejših elektronskih napravah – projektorjih. Kitajski izdelovalec Optoma je z modelom HD90 že razbil ta mit. Implementacija zagotovo ni bila lahka, saj žarnice projektorjev ob razmeroma majhni velikosti ponujajo izjemno svetilnost, a tudi rezultat sijalk LED je odličen.
Gledano z današnjimi očmi, se zdi skoraj nemogoče, da bi lahko Evropa kdaj narekovala tempo razvoja računalniške industrije. A pred 40 leti je bilo drugače. Celo severnjaki iz Osla so imeli glavno besedo. Izdelovalec računalnikov Norsk Data je veljal za enega najinovativnejših, saj je svetu dal vrsto pomembnih izumov, med drugim celo prvi 32-bitni miniračunalnik, s čimer je drugega (VAX) premagal za danes nepredstavljivih šest let.
Večina prenosnih pametnih naprav svojo lokacijo na zemeljski obli pozna bolje kot njihovi uporabniki. Z iskanjem šibkih signalov satelitov, ki krožijo 20.000 kilometrov nad njimi, in nekaj matematike lahko vsak trenutek na nekaj metrov natančno izračunajo svoj položaj. Globalni sistem pozicioniranja (GPS) že dvajset let omogoča navigacijo praktično kjerkoli na zemeljskem površju in v zraku, za njim pa stoji več tisoč zaposlenih in 400 milijonov dolarjev na leto za vzdrževanje.
Moderni telefoni so čudo tehnike, a je eden njihovih najbolj dovršenih delov pogosto po krivici prezrt. Steklena prevleka na zaslonu je s svojo pravilno prozornostjo neopazna in nase kričeče opozori šele, ko se pri padcu na njej naredi znameniti pajčevinasti vzorec, lastnik pa dobi masten račun s servisa. V resnici je natančna tehnika izdelave stekla ena najbolj varovanih skrivnosti, nadomestiti pa jo želijo kar s kristali.
Ko je državna blagajna prazna, je dobrodošla vsaka zamisel, kako jo napolniti. Na Madžarskem so nedavno državne oblasti poskusile uvesti davek na internetni promet, ki bi dodatno obdavčil ponudnike storitev, posledično pa končne uporabnike. Ni jim uspelo. V Španiji želijo dodatno obdavčiti agregatorje novic pod pretvezo zaščite avtorskih pravic. Celo v ZDA menda pripravljajo zakon, ki bo uvedel davek na prodajo prek interneta, ki bi zveznim državam navrgel dodatnih 25 milijard dolarjev na leto. Čeprav se takim ukrepom povsod upirajo tako različne interesne skupnosti kot širša javnost, se zdi skoraj neizbežno, da bodo države prej ali slej spremenile pravila internetne rabe. Ker drugače pač ne znajo.
Microsoft skuša z novo različico operacijskega sistema nadoknaditi zamujeno z okoljem Windows 8. V dobi mobilnih naprav potrebuje močnejše orodje, ki bo poenotilo vse dosedanje platforme in obenem vlilo nov up namiznim računalnikom in prenosnikom. Tehnični predogled, ki smo ga preizkusili, je namenjen predvsem uporabnikom zadnjih. Četudi naj bi končna različica izšla šele poleti, trenutna koda ne razočara. Prav nasprotno, morda bomo priča najboljši različici Oken doslej.
Sonyjevi pametni telefoni v zadnjem času veljajo za ene tistih, ki jih redno uvrščamo med odlične. Med vrhunske pa še posebej, odkar je bila prvič predstavljena serija Xperia Z. Sonyju finančno sicer še vedno ne gre dobro (še posebej ne pri telefonih), a to ne spremeni dejstva – Xperia Z, tokrat je na tapeti že četrta inkarnacija, Z3, je odličen telefon. Z3 ostaja vodotesen (do pol ure na globini metra in pol) in nekoliko bolje zaščiten pred prahom, saj zdaj zadostuje standardu IP68. To pomeni, da je telefon nekoliko nerodno priklopiti na polnilec, saj moramo odpreti posebna plastična vratca, a se temu pač privadimo. Vodotesnost je vsekakor nekaj, kar bi si želeli kot privzeto lastnost na telefonu. Z3 poganja zadnji štirijedrni Snapdragon 801 (2,5 GHz), pomnilnika je bogatih 3 GB, kar je glede na jabolčno konkurenco trikratni znesek. Prostornina vgrajene shrambe je 16 GB, razširljivih s kartico mikro SD. Rečemo lahko, da je delovanje telefona popolnoma tekoče, hitro in zvezno, tudi preklopi med programi so trenutni.
Sony je s pametnimi telefoni začel zelo nerodno in prve Xperije, ki jih je gnal Android, niso bile naprave, o katerih je bilo mogoče reči kaj dobrega. Nekje okoli modela Xperia Arc so se začeli japonski inženirji popravljati in ko so začeli s strategijo telefonov in tablic Xperia Z, se je začelo zanimivo obdobje, ki na pol leta prinaša vedno boljše telefone. V marketinški prevladi Samsunga in Htc One m8 se na Xperijo Z3 dostikrat pozabi, kar je nedvomno krivica, saj gre za odličen telefon. Enako lahko rečemo za Z3 Compact, ki je dejansko Xperia Z3 v manjšem, bolj kompaktnem paketu. Sonyju je tu treba priznati smotrno odločitev, da manjše različice njihovega glavnega telefona strojno ne podhranijo, temveč tistim, ki bi radi telefon z manjšim zaslonom, ponudijo enako zmogljivo napravo.
V zadnjih letih so se telefoni Android z vsako novo napravo, sploh z napravami z vrha ponudbe (torej tistimi, ki krojijo javno mnenje o teh rečeh), povečali. Včasih je bil štiripalčni zaslon tisti pravi, nato štiriinpolpalčni, danes se zmrdujemo nad vsem, kar nima pet palcev. Večji zasloni so zakon, na večjih zaslonih vidimo več.
Arhiv
Po letih
Po kategorijah
Po avtorjih
