Sejem zabavne elektronike IFA, ki v začetku septembra poteka v Berlinu, je letos praznoval pomembno obletnico. Bil je že 90. zapovrstjo, pri čemer so organizatorji za spoštljivo obletnico predstavili pomembno pridobitev – CityCube Berlin je prostran dodatni sejemski kompleks, s katerim želijo potešiti izjemno zanimanje razstavljavcev iz panog potrošniške elektronike in gospodinjskih aparatov.
Jesen in zima prinašata kopico novih »pametnih« naprav, tokrat zapestnih ur. Izdelovalci so navdušeni, da imajo še eno vrsto izdelkov, ki lahko povečajo dobiček, potencialni kupci pa opazno manj. Še posebej zato, ker take ure za zdaj ne prinašajo bistvenih koristi, še posebej, ker jih uporabljamo poleg telefonov, ne pa namesto njih. Zato skušajo izdelovalci doseči všečnost predvsem z obliko, materiali, torej zunanjostjo, funkcije pa so nekako potisnjene v ozadje. Toda to velja že vrsto let tudi za navadne (neumne?) ure, pa formula očitno deluje. Ali bo slog pred vsebino značilnost vseh naprav, ki si jih bomo lahko nadeli v prihodnosti?
V uredništvu Monitorja se ob napovedih revolucionarnih izdelkov velikokrat počutimo kot šlogarice, saj moramo na podlagi izjave za javnost, preteklih izkušenj in zdrave kmečke pameti, še preden izdelek prejmemo v roke, ugotoviti, ali je napoved izdelovalcev naravno zmerno optimistična ali pa so imeli v marketinškem oddelku le nekoliko preveč vznesen dan. Da zamisel o šlogaricah ni ravno iz trte izvita, je dokaz naša rubrika »Kukalo v prihodnost,« kjer napovedujemo izdelke, četudi se marsikdo v uredništvu namesto na kavno usedlino bolj zanaša na obrane kurje kosti.
Plakati ob cestah in reklame v spletu nam ponujajo kup prenosnikov, ki za nizko ceno obljubljajo vse, kar bi si želeli. Kako se obnesejo v praksi, ali so res že dovolj dobri, da ne potrebujemo dražjih, smo si ogledali na tokratnem preizkusu cenejših prenosnikov.
Začenja se novo šolsko leto, primeren čas za nakup prenosnih računalnikov, ki jih šolarji pri svojem delu vse bolj potrebujejo. Primeren čas za primerjalni preizkus modelov, ki v žepu ne bodo pustili prehude luknje.
Kariera Steva Jobsa pri Applu je doživela vzpon in padec. Mož, ki je poskrbel za več izjemnih izdelkov družbe, je namreč veliko tvegal, to pa ni bilo všeč delničarjem in upravi. Jobs je tako leta 1985 zapustil Apple in se po nekaj mesecih »iskanja« samega sebe odločil, da se vendarle vrne v računalniško industrijo. Z lastnim vložkom 7 milijonov (takratnih!) dolarjev je ustanovil novo podjetje NeXT Inc. in se skušal znova dokazati širnemu svetu.
Komponenta vseh prenosnih elektronskih naprav, ki se na videz že dolgo časa ni opazneje spremenila, so baterije. Navadno nas razočarajo ravno takrat, ko telefon najbolj potrebujemo, obenem pa predstavljajo največjo coklo v razvoju. A v resnici je razvoj na tem področju silovit, le da se za običajnega uporabnika praviloma zvede v eno samo številko.
Če Google želi, da bodo uporabniki sprejeli njihov nosljivi računalnik, jih bo moral prepričati, da napravica ni nespodobna.
Sredi poletja Las Vegas postane središče dogajanja za računalniško varnost. Najstarejšemu hekerskemu srečanju DefCon delata družbo še BlackHat in BSides Las Vegas. Morda gre za naključje, a ravno v tem času je letos prišlo do nekaj razkritij ranljivosti, kot bi podjetja, ki se ukvarjajo z računalniško varnostjo, lovila medijsko najugodnejši čas.
Izdelovalcem računalniških izdelkov (pa tudi drugim) je že nekaj časa jasno, da je za uspeh v današnjih časih treba nasloviti predvsem azijske trge, zlasti Kitajsko. Toda zahodnjakom to uspeva le delno, saj so krajevni ponudniki vse močnejši. Tam se transformacija dogaja celo hitreje kot drugod po svetu: na Kitajskem je bilo, denimo, v zadnjem četrtletju več internetnih uporabnikov z mobilnimi napravami kot tistih z osebnimi računalniki. Zlasti po zaslugi krajevnih znamk. Medtem se v ZDA in v Evropi še vedno kitimo z dragimi izdelki podjetij, kot sta Apple in Google. Kdo ima zdaj najboljšo strategijo?
Tokrat je test malo krajši, a smo v preteklosti preizkusil tudi to rešitev. Hitrosti so bile res višje, najbolj nas je presenetila hitrost postavitve polja RAID, recimo po odpovedi enega diska. S tega stališča bi rekli, da je kombinacija več SSDjev varnejša od kombinacije več »HDDjev«. Hkrati postane NAS s SSDji praktično neslišen – pri NASih se sliši vrtenje diskov, tudi ventilator, ki se vklaplja glede na segrevanje, SSDji pa so seveda neslišni in se obenem občutno manj segrevajo (zaradi velikosti je tudi več prostora za zračenje). Skratka, zamisel se nam zdi načeloma dobra, tudi izdelovalci dopuščajo to možnost, le pozorni morate biti, da ima NAS možnost vgradnje 2,5-palčnih diskov (to piše tudi v podatkih izdelovalca). Nekateri (recimo Synology, Drobo) podpirajo možnost vgradnje enega diska SSD kot predpomnilnika, poleg klasičnih HDD, seveda pride to v poštev le pri napravah s štirimi ali več diski.
Počitnice so čas, ko poleg možganov odklopimo tudi elektronske spremljevalce, a vse prevečkrat se zgodi, da brez telefonov, tablic, bralnikov in seveda interneta na oddihu preprosto ne moremo. Ponudniki mobilne telefonije in povezave v splet se tega zavedajo, zato nas v zadnjih letih po prihodu domov pričaka zajeten račun. Kako se mu izogniti, preverimo na naslednjih straneh.
Majhne strežnike NAS preizkušamo že kar dolgo, v zadnjem času pa opažamo, da je razlik med njimi vedno manj. Zaradi vse večjih količin podatkov, ki jih proizvedemo, postajajo te naprave vse zanimivejše tudi za računalniško manj zahtevne uporabnike.
Omrežni disk ali »NASi« so nedvomno med pogosteje preizkušanimi napravami v Monitorju. Razlog je preprost – gre za eno najuporabnejših naprav, kar si jih lahko omislimo v današnji množici računalnikov, tablic in telefonov, ki se nam valjajo doma. Tokrat smo se odločili preizkusiti le novosti, ki so se na trgu znašle v zadnjem letu, pa smo kljub temu nabrali kar 14 naprav …
Mlajši bralci povečini ne vedo, da smo tudi v Sloveniji imeli elektronskega giganta – tovarno Iskra, ki je izdelovala vse, od televizorjev in računalnikov do gospodinjskih naprav in telefonov. Prav slednji so v sedemdesetih in osemdesetih letih dosegli vrhunec tako po zanesljivosti kot po oblikovanju. Na žalost pa nadaljevanje zgodbe ni prav nič razkošno, saj so razni poskusi delitve pogače konec osemdesetih in v začetku devetdesetih let pomenili razkosanje tovarne in zaton velikana, četudi so nekateri deli Iskre še danes znani in cenjeni dobavitelji različnih industrijskih komponent.
Inženirji razmišljajo o tem, kako na čedalje manjši prostor stlačiti čedalje več tranzistorjev in drugih elektronskih elementov ter električnih povezav. Ko se miniaturizacija komponent počasi bliža fizikalnim omejitvam, so se domislili nove zvijače, ki jo arhitekti poznajo že tisočletja. Čipe bi lahko zlagali tudi v višino.
Poletne počitnice so priložnost za vlomilce, da si postrežejo z našim premoženjem. Kako to preprečimo in koliko stane? Preverili smo tudi možnosti za samogradnjo alarmno-nadzornega sistema z vgrajeno umetno inteligenco, ki ga ne moremo kupiti v redni prodaji.
Če gre verjeti napovedim, nas v bližnji prihodnosti čaka prava invazija najrazličnejših napravic, ki so tako ali drugače povezane prek interneta. Vsi so si enotni, da bo rast zelo hitra, morda celo prehitra. Z okoli 900 milijonov naprav z začetka tega desetletja bomo konec desetletja dosegli kvoto kar 26 milijard naprav IoT. Skupna vrednost trga teh izdelkov naj bi bila tam leta 2020 neverjetnih 7100 milijard dolarjev. Vse več strokovnjakov pa opozarja, da bomo na številnih segmentih pri tem ostali povsem nepripravljeni na učinke, ki jih bodo te naprave imele na vsakdanje življenje. Predvsem s stališča varnosti, zasebnosti, pa tudi zmožnosti obdelave zajetih podatkov. Toda nekateri že snujejo povsem drugačne izdelke, ki bodo potrebni za dobo IoT.
Računalniki, telefoni, tablice, vse to je brez programske opreme le »kup železja«. Slednje pa je na današnjem spletu in različnih tržnicah toliko, da običajen uporabnik nima nikakršne možnosti, da bi lahko učinkovito razbral zrno od plev. Lahko pa to opravimo mi, ki v tem svetu živimo bolj ali manj 24 ur na dan.
Načeloma se na Macih Okna dobro znajdejo. OSX ima že vgrajeno orodje Bootcamp, ki omogoča hitro in enostavno nastaviti dvojni zagon, obenem tudi naredi paket gonilnikov za vse, kar potrebujemo. Torej ni treba po spletu ločeno iskati gonilnikov. Nam deluje super, čeprav bolj redko preklopimo na Windows (največkrat za kako igro ali test). Je pa težava z visoko ločljivostjo (»retina«) in Windows 7, ki je ne podpirajo najbolje. Ali je besedilo pravilno veliko in je vse videti zelo čudno kockasto ali pa nastavimo pravo ločljivost in je vse tako majhno, da je komaj kaj videti. To je nekoliko rešeno šele v novem Windows 8.x.
Čeprav se varne spletne povezave HTTPS v današnjih časih že razmeroma široko uporabljajo, zagotavljanje ustrezne ravni varnosti HTTPS nikakor ni trivialno opravilo.
Ob ogledu risanega filma ali risanke redkokdaj pomislimo, koliko ur človeškega in računalniškega dela se skriva v ozadju. Časi risanja likov na folijo ali snemanje sličico po sličico so že zdavnaj minili, saj danes vse več dela prevzemajo zmogljivi superračunalniki. V njih nastanejo tridimenzionalni liki, ki jim animacija vdihne življenje, za to pa potrebujemo nepredstavljivo računsko moč. Če bi namreč poizkusili celovečerno risanko izrisati na domačem računalniku, bi za to potrebovali več kot tisoč let.
V zadnjih mesecih s(m)o deležni prave poplave pametnih zapestnic, pa tudi pametnih ur, ki obljubljajo spremljanje, vpogled in pomoč pri dejavnostih, povezanih z ohranjanjem telesne kondicije in zdravja v celoti. Večinoma jih uporabljamo v kombinaciji z mobilnimi telefoni in aplikacijami, ki ponujajo obilo podatkov o našem celodnevnem, ne samo rekreativnem gibanju. Zapestnice so obenem prvo udejanjanje napovedanega prihoda elektronskih izdelkov, ki si jih lahko nadenemo, in kmalu tudi koncepta internetno povezanih stvari (IoT). Toda ali taka tipala zares pomagajo k boljšemu zdravju ali počutju in nam servirajo zanesljive podatke?
S kratico OCR, ki izhaja iz angleškega poimenovanja Optical Character Recognition (slov. optična prepoznava znakov), označujemo proces pretvorbe skeniranega ali fotografiranega besedila v računalniško berljivo obliko.
Analogno se umika digitalnemu. Obdani z zasloni, občutljivimi za dotik, in računalniki ter računalniki v malem, smo postali že prav razvajeni uporabniki digitalnih vsebin. Analogne vsebine, podane na papirju, se nam zdijo bistveno manj uporabne, saj jih ne moremo v hipu obdelati, popraviti in/ali poslati prijateljem ali sodelavcem. In tu stopijo na prizorišče rešitve, ki znajo vsebine na papirju učinkovito digitalizirati in zajeti v tokokrog digitalne dokumentacije.
V resnici še ni tako dolgo, kar je bilo »računalniško branje« oz. prepoznavanje besedila iz bitnih slik oz. fotografij za računalnik podobno težko opravilo, kot je (še) danes prepoznava govora. Danes znajo besedilo brati celo telefoni.
Preizkusni programi, ki jih najdete na našem DVDju
Ime Atari je bilo četrt stoletja tesno povezano z igrami, skupaj z industrijo video iger pa je praktično vsako desetletje doživljalo izjemne vzpone in padce. Čeprav gre za nekdanjega giganta iz sveta iger, je podjetje kar petnajst let izdelovalo tudi računalnike.
Dražji prenosniki že nekaj časa omogočajo prijavo s prstnimi odtisi. Pametne biometrične ključavnice prav tako že nekaj let niso nič nedosegljivega. Zlikovce pa policisti z njimi lovijo že dobro stoletje. Toda v življenje slehernika sta uporabo prstnih odtisov prinesla šele Applov iPhone 5S in Samsungov Galaxy S5. To je med varuhi zasebnosti vzbudilo precejšnje nelagodje. Dokaj neupravičeno.
Sodobne mobilne naprave in tipala omogočajo zajem čedalje večjega števila informacij o početju in stanju uporabnikov, te pa pogosto prenašajo v takšne in drugačne spletne storitve. Ponudniki storitev sicer vsi v en glas trdijo, da pri tem spoštujejo zasebnost ali vsaj anonimnost, toda vsak dan je več dokazov, da pogosto ni tako. Tudi če spoštujejo nerazširjanje konkretnih osebnih podatkov in ne vohunijo za posameznikom, je sporno že to, da v ozadju tretjim stranem prodajajo podatke, pridobljene s takimi storitvami. V še večjih dvomih bomo, ko se bo našla nova zvrst storitev, kjer bo taka širitev podatkov po eni plati pravzaprav dobra tako za skupnost kot posameznika. Denimo zbiranje podatkov za boljšo optimizacijo transportnih poti ali preventivno ukrepanje pri motnjah v življenjskih signalih (vzorec vrednosti pri meritvah pritiska, utripa). Najbrž se bomo morali kaj kmalu posloviti od zasebnosti, kakor smo jo pojmovali nekoč.
Arhiv
Po letih
Po kategorijah
Po avtorjih
