Anomalija brez konkurence
Na lanskem preizkusu poceni pametnih telefonov smo preizkušali le tiste z Googlovim operacijskim sistemom. Tokrat se je androidni falangi pridružil še par Nokiinih Lumij, Applovih naprav pa, pričakovano, ni na spregled.
Na lanskem preizkusu poceni pametnih telefonov smo preizkušali le tiste z Googlovim operacijskim sistemom. Tokrat se je androidni falangi pridružil še par Nokiinih Lumij, Applovih naprav pa, pričakovano, ni na spregled.
Prodaja pametnih telefonov je končno presegla prodajo »neumnih«, beremo. To ne čudi, saj zmorejo veliko več, po zaslugi vedno hujše konkurence z vzhoda pa si jih lahko omislimo že po dokaj zmerni ceni.
Računalnikarji z lastnimi družinami se bodo še spomnili imena Iomega. Ne nazadnje gre za podjetje, ki ga večina sveta pozna po zgolj enem, a zelo uspešnem izdelku. Na Zip drive je konec 90. let prejšnjega stoletja prisegala celotna industrija, Iomega, ki je do danes zamenjala že dva lastnika, pa odtlej ni splavila niti enega res »prebojnega« izdelka. Njeno poslovno pot resnično natančno opiše že ime rubrike, postavljeno v množino, torej vzponi in padci.
Kaj lahko pričakujemo letošnje in prihodnje leto? Bodo nove procesorske arhitekture bistveno hitrejše? Bo vsa pohitritev temeljila predvsem na veliko večjih pomnilnikih in dodanih procesorskih jedrih? Se lahko delovni takt sploh še kaj poveča? Bo grafični procesor postal obvezni del glavnega procesorja, ki bo obenem še enako zmogljiv kakor kak superračunalnik iz devetdesetih let preteklega stoletja?
Področje tiskalnikov je vsekakor med manj zanimivimi, ki jih pokrivamo v Monitorju. Sprememb oziroma novosti je v zadnjih deset in več letih zelo malo. To pa še ne pomeni, da izdelovalci teh naprav ne razvijajo naprej. V Brotherju so nam predstavili nov brizgalni (!) tiskalnik, ki zmore hitrost sto strani na minuto.
Samsung je na svojem rednem letnem forumu v španski Malagi evropskim novinarjem prikazal izdelke, ki naj bi zaznamovali letošnje leto.
Če lahko verjamemo prodajnim podatkom in napovedim, bo letošnje leto zaznamovala še ena nova kategorija izdelkov – pametne zapestnice. Ti pripomočki so namenjeni ljubiteljem športa, za zbiranje zanimivih podatkov o dosežkih in napredku, pa tudi tistim, ki potrebujejo nekaj spodbude za več gibanja in boljše zdravje. Napredek na področju tipal skupaj z najnovejšimi dosežki mobilnih tehnologij omogoča zbiranje osupljive količine podatkov – od merjenja utripa, zaznavanja vsakega giba do analize spanja. Nenehno. Izdelovalcem je uspelo najti eno tistih šibkih točk skoraj vsakega potrošnika. Le kdo ne bi vložil nekaj v svoje zdravje? Prihod bo zato sunkovit – nekaj več kot 2 milijona izdelkov lani, 8 milijonov letos, 23 milijonov naslednje leto in 45 milijonov leta 2017. Morda še več kot to.
V članku nisem nikjer zaničeval uporabnikov, ki pri vstopnih aparatih gledajo predvsem na ceno – to se mi zdi povsem normalno, tudi sam večkrat priporočam vstopni DSLR (ta hip Nikonov D3200, recimo). Povsem jasno mi je, da si glavnina uporabnikov želi najboljše razmerje med (potencialno) kakovostjo slike in ceno – to ponujajo ravno vstopni DSLRji. Če dobiš zraven še kak objektiv in torbo, še toliko bolje. V članku sem želel (no, se mi zdi, da tudi sem) opisati razloge, zaradi katerih po mojem mnenju brezzrcalni aparati enostavno niso dobili resnejšega pogona. Če povzamem – v nizkem segmentu zaradi cene in mnenja uporabnikov, da so zaradi videza zmogljivejši od brezzrcalnih aparatov (sem bi lahko vključil tudi kake ultrazume in podobno). Torej bi lahko bil brezzrcalni model enako dober, a bi se slabše prodajal tako zaradi cene kot zaradi ugleda DSLRjev in njih izdelovalcev. Počasi pa jim uspeva v višjih segmentih, kjer je kar nekaj uporabnikov, ki se jim teža profesionalne opreme Nikona ali Canona zdi pretežka glede na to, kaj ponuja, in so preklopili na brezzrcalne aparate Sonyja, Panasonica in Olympusa. Razumem, da vi niste med njimi, tudi večina profesionalnih fotografov ne. A rdeča nit članka je to, da če bo brezzrcalnim aparatom uspelo, se bo to začelo pri zahtevnih uporabnikih. Sicer pa sem sam že pri tretjem DSLRju, zraven imam pa še nekaj klasičnih SLRjev (no, pa tudi kak analogni rangefinder se najde, med drugim). V rokah sem držal in seveda slikal s praktično vsakim fotoaparatom, ki je bil izdelan v zadnjih letih, od najcenejših žepnih modelov pa do najdražjih DSLRjev (aparatov srednjega formata pa le analognih, do digitalnih Hasselbladov še nisem prišel). Natanko vem, čemu imajo tisti, ki pokrivajo šport, svoje D4ke (ali 1Djke) in 200+-milimetrske objektive. Obenem tudi razumem, zakaj je legendarni plezalec, hribolazec in fotograf Galen Rowell rad poudarjal lahko in enostavno opremo. Za to, kar počnem sam, in za kar nas največkrat sprašujejo bralci revije, nas je več na strani lažje in manjše opreme. V zadnjih letih, odkar pišem za Monitor, se vedno bolj zavedam, da absolutnih odgovorov ni. Za vsako napravo se najde uporabnik, za vsakega uporabnika naprava. Skušamo vse tehnične novosti opisati tako, da se lahko naši bralci laže odločijo, kaj je zanje in kaj ni. Obenem pa pišemo tudi o industriji, o tem, v katere smeri bi lahko krenila in zakaj.
HPjev Deskjet 5525 je že leto dni na vrhu naše tabele večopravilnih brizgalnih tiskalnikov, ker je še naprodaj, pa smo ga uvrstili tudi na ta preizkus. V praksi je nadvse podoben modelu 6525, pravzaprav moramo biti kar pozorni, da opazimo razlike.
V zadnjih dveh letih smo na področju brizgalnikov po nekaj let mrtvila le prišli do zanimivejših sprememb. Te bi lahko spet spodbudile malo večje zanimanje za te naprave.
Tiskalniki verjetno niso najbolj zanimiva tehnologija na tem svetu. Kljub temu jih, predvsem v podjetjih, še vedno zelo veliko uporabljamo, svoje mesto pa si vzdržujejo tudi v domačem okolju.
Danes je Lotus Software družba v lastništvu velikana IBM, ki mu je pred desetletji »grenila življenje«. Prav Lotus Development Corporation, kot se je podjetje prvotno imenovalo, je bila ena izmed redkih razvijalskih hiš, ki je razumela potrebe poslovnih uporabnikov po intuitivnejši rabi računalnikov in izmenjavi podatkov.
Preštejte, koliko procesorskih jeder imate v svojem računalniku. Dva, štiri, osem? Če imate grafično kartico, izdelano v zadnjih letih, jih imate v resnici nekaj sto. Večina teh jeder domuje na grafični kartici, a to ne pomeni, da znajo preračunavati samo grafiko. V zadnjih letih je nesluten razvoj doživela tehnologija GPGPU, ki omogoča izkoriščanje te množice jeder za raznovrstne operacije. Pohitritve so velikanske.
Prvi splošnonamenski mikroračunalnik, ki mu je uspelo vzbuditi zanimanje svetovne javnosti, je bil Raspberry Pi, prvotno namenjen predvsem učenju programiranja. V začetku smo ga lahko kupili le brez ohišja. Zdaj je podobnih izdelkov že okoli 100. Zanimalo nas je, koliko so v resnici uporabni, še posebej v primerjavi z veliko zmogljivejšimi mini osebnimi računalniki.
International CES, največji sejem potrošniške oziroma zabavne elektronike na svetu, je tudi letos dokazal, da bo dogajanje na področju tehnoloških rešitev, s katerimi si lajšamo ali krajšamo vsakdan, še kako pestro. V poplavi bolj ali manj uporabnih izdelkov je jasno samo nekaj – niti izdelovalci sami niso povsem prepričani, kam gre ta industrija.
Še pred nekaj meseci bi si težko predstavljali, da bodo prenosniki z operacijskim sistemom Chrome OS ena največjih prodajnih uspešnic v predbožični nakupovalni mrzlici. Po zamisli in tehnični plati močno spominjajo na nekoč uspešne netbooke, a vemo, kako so ti končali. Zato tudi začetna pričakovanja niso bila velika. Toda v ZDA so dosegli v prodaji večji delež kot tablice z okolji Android in Windows 8.1. Največje presenečenje je, da so Chromebooki predstavljali kar petino vseh prodanih prenosnikov v poslovna okolja, odlično se prodajajo tudi šolam. Nizka cena in povsem dostojne alternative (dragim) programom za okolje Windows so, kot kaže, sodu končno izbile dno. Obenem je delež prodaje osebnih računalnikov PC (prenosnikov in namiznih) v letu dni zdrknil s 77,8 na 63,7 %. Neuspeh okolja Windows 8 se torej neposredno kaže v uspehu Chrome OS.
Slovenci imamo z internetom pravzaprav srečo, saj je že dolgo na voljo v večini domov in se hitrost povezav vztrajno veča. Tako veliko priključkov pripelje v domovanje več interneta, kot ga lahko uporabimo, in odvečno pasovno širino bi morali deliti z drugimi.
Nazadnje smo se z zabavnimi elektronskimi igračkami pozabavali v prednovoletnem času kaka štiri leta nazaj. Takimi, ki v običajnih rubrikah naše revije morda ne najdejo mesta, ker so namenjene predvsem zabavi. V tem času se je marsikaj spremenilo, marsikaj pa je ostalo enako. Predvsem so se namnožili dodatki za mobilne telefone in tablice, še vedno pa lahko za nekaj evrov – in brez poštnine – dobimo zanimiv kos plastike z nekaj azijske elektronike, ki nam bo popestril popoldne ali dve.
Mi vemo. Prepričani smo, da novo leto prinaša nove izzive. Tudi v računalništvu. Zato smo pripravili Monitorjev nakupovalni vodnik za namizne in prenosne računalnike. Želimo namreč, da vstopite v leto 2014 tehnološko pripravljeni.
V angleščini je v zadnjih letih ena najbolj strah vzbujajočih fraz 'An update is available', oziroma, prevedeno v slovenščino, popravek je na voljo. Računalnikarji praviloma prisežemo po popravkih in se zavedamo njihove pomembnosti, četudi nam vzamejo kar nekaj časa.
Priznamo, avtorji prispevkov v Monitorju smo z leti postali nekoliko razvajeni. V vseh teh letih smo videli kup zanimivih izdelkov, zato kar nekako pričakujemo, da bo vsak naslednji še boljši, zmogljivejši. Da nas bo ob pogledu nanj vrglo s stola, če se tako izrazimo. To seveda ne gre v nedogled, zato nam morate oprostiti, če smo nad spodnjim seznamom najboljših izdelkov nekoliko bolj zadržani kot sicer.
Podjetje Borland International je bilo svoj čas tretje največje podjetje, ki se je ukvarjalo z razvojem programske opreme. Le nekaj (slabih) potez ga je ločilo od tega, da bi danes igralo vlogo, ki jo imata Microsoft in/ali SAP. Tako smo priča še eni poučni zgodbi, kako se tudi velikanom vse skupaj lahko kaj hitro zalomi. Za razliko od finančne industrije namreč v panogi IT ameriški rek »prevelik, da bi propadel« (oz. v izvirniku »too big too fail«) preprosto ne velja.
Naključna števila potrebujemo pri šifriranju, poganjanju simulacij, analizi podatkov, vzorčenju, integriranju, razvrščanju na naključnih seznamih in še marsikje. Potrebe so tolikšne, da metanje kock in kovancev že zdavnaj ne zadostuje več. Pomislimo na pomoč računalnikov. Ti znajo dandanes izračunati skorajda vse, le naključnih števil ne. Od kod jih dobimo?
Novi 64-bitni mikroprocesorji in glavni pomnilniki z nekaj 10 GB so odprli nešteto možnosti za razvoj bistveno zmogljivejše programske opreme. IDF 2013 je »postregel« s prvimi moduli SDRAM DDR4 in čipovnimi nabori z novimi arhitekturami, ki bodo naprodaj prihodnje leto.
S skupino izbranih novinarjev iz vse Evrope smo se udeležili ogleda največjega Microsoftovega megapodatkovnega središča v Evropi. Na Irskem, v zahodnem delu Dublina, se razteza na površini sedmih nogometnih igrišč, kar je zadnje čase postala nekakšna merska enota za take zgradbe. Ravno ob času našega obiska so napovedali 170 milijonov evrov vredno razširitev (skupno je tako center, brez strežnikov, vreden 594 milijonov evrov), za kar se nam je kot eden izmed govornikov predstavil kar namestnik predsednika irske vlade.
Amazonov vodilni, Jeff Bezos, je presenetil javnost z izjavo, da podjetje eksperimentira z možnostjo hitre dostave pošiljk ob pomoči robotsko vodenih mini helikopterčkov. Kmalu zatem je pricurljala informacija, da nekaj podobnega snuje tudi UPS, in sicer za hitro dostavo z letališč na določene prevzemne točke v velikih mestih. Sliši se kot znanstvena fantastika, pa vendar se očitno nekaj na tem področju pospešeno dogaja. Celo Google je priznal, da se Andy Rubin, oče operacijskega sistema Android, sicer nekdanji strokovnjak za robotsko proizvodnjo v podjetju Carl Zeiss, ukvarja z novimi projekti, ki zajemajo robotiko. Ali se lahko zgodi, da bodo roboti naslednja velika platforma, na kateri se bodo lomila kopija in kamor bodo vlagali razvojni trud velikani?
V vaši reviji št. 10/13 sem si prebral pismo bralca Boštjana. Spominja me na zgodbo, ki jo je pred časom objavil gospod Ž. v svojem blogu:
Logotip podjetja predstavlja identiteto podjetja in je prvi stik z morebitnim bodočim kupcem. Pa mora biti res delo profesionalca? V spletu je precej brezplačnih spletnih aplikacij, ki omogočajo oblikovanje logotipa brez grafičnega predznanja. Preizkusili smo tri.
Splet je od svojih začetkov ob nastopu 90. let kar nekajkrat korenito spremenil podobo. Če je bil sprva bolj ali manj skupek med seboj povezanih besedil, je v 90. doživel korenito preobrazbo s slikami, pozneje pa tudi z animacijami in video vsebinami. Že kmalu po splavitvi svetovnega spleta so se pojavili tudi poskusi, kako bi ga razširili v tretjo dimenzijo.
Kratica 4K se kot virus širi na področje večpredstavnosti. Prvi so jo vzeli za svojo prestižni televizorji, zatem projektorji, kaj hitro pa jim utegnejo slediti tudi prenosniki, tablice in celo pametni telefoni. Kako se 8,3 milijona slikovnih pik obnese v svetu televizorjev, smo tokrat preverili kar na treh primerkih.
Arhiv
Po letih
Po kategorijah
Po avtorjih