Proti koncu lanskega leta se je IBM okitil z rekordom za največji kvantni računalniški sistem s procesorjem s 433 kvantnimi biti oziroma kubiti, temeljnimi gradniki kvantnega obdelovanja podatkov. Podjetje pa se zdaj že spogleduje z veliko višjim ciljem: stotisočkubitno napravo, ki jo namerava sestaviti v desetih letih.
Moj ledeni čaj je padel z neba. V živahnem, urbanem predelu kitajskega Šenžena sem stisnjen med več nebotičnikov opazoval rumeno-črn dron, ki se je spustil na kiosk za prevzem hrane ob cesti, velik kot avtomat za prigrizke in napitke. Odprl se je, da je brezpilotnik lahko pristal in v njem odložil belo kartonasto škatlo z mojim napitkom. Ko sem pol ure prej po telefonu oddal naročilo, me je aplikacija opozorila, da bo prispelo z dronom tri minute čez 14. uro – in točno takrat je tudi pristalo.
O umetni inteligenci, ki je v zadnjem letu doživela novo renesanso, pišejo zgolj v presežnikih. Spremenila bo prihodnost, bodisi nam bo pričarala paradiž bodisi bo pogubila svet, v vsakem primeru so pričakovanja ogromna. Njene zmožnosti že danes delujejo čarobno, o njej govorijo največji strokovnjaki, rojeva se v laboratorijih v Silicijevi dolini, Londonu in na najuglednejših kitajskih univerzah. A za bliščem so nepregledne množice slabo plačanih ljudi, ki so s težaškim, z monotonim in nekvalificiranim delom to omogočili. To je zgodba o njih.
Že nekaj let je moč kupiti telefone, ure in druge pametne naprave, ki podpirajo dvofrekvenčni GPS. Desetletje staro iznajdbo je prvi posvojil Xiaomi, lani pa končno še Apple. Danes jo imajo tudi pametne ure in podobne naprave. Proizvajalci obljubljajo izboljšano natančnost, ZDA pa zagotavljajo, da signala ni mogoče ugasniti. A da bomo lahko na Stravi gledali kolesarjenje na centimeter natančno, morajo v vesolju zamenjati 24 satelitov. Več kot polovico so jih že.
Prenosni projektor, videokonferenčni sistem, večpredstavni predvajalnik s podporo za posnetke 4K in računalnik, vse v enem. Za ceno, ki je lahko celo nižja od navadnih projektorjev. Sliši se obetavno, toda izdelek (še) ne izpopolnjuje vseh obljub, ki jih avtorji navajajo v kampanji na pospeševalniku Indiegogo.
Zvok večine sodobnih TV-sprejemnikov je večinoma, no, objektivno zanič. Vzrokov za nastalo stvarnost je več, a zadnje čase je med rešitvami nekaj elektronike, ki dozdajšnja pričakovanja in kompromise obrača na glavo.
Netflix po svetu uspešno uvaja prepoved deljenja gesel, medtem ko druge pretočne storitve dražijo svoje usluge. Večerna filmska in televizijska zabava tako postaja iz dneva v dan dražja. Na srečo imamo doma računalnik z operacijskim sistemom Windows, ki nam z ustrezno programsko opremo hitro priskoči na pomoč.
Najbolj priljubljena igralna konzola v Sloveniji Playstation 5 je na polovici svoje življenjske poti, ko dobiva najboljše in najkakovostnejše naslove ter je v marsikaterem domu osrednje orodje za večerno zabavo. Da bi bila izkušnja z njo še boljša, poskrbijo naslednje aplikacije za telefone iPhone in tablice iPad.
Poletje je tu in pred nami je odlična sezona za kampiranje. S tem seveda ne mislimo na poležavanje pod hrvaškimi borovci v enem izmed pregrešno dragih kampov, temveč na tisto pravo doživetje narave, kot se ga spomnimo iz taborniških časov. Nujna oprema za kampiranje je ostala ista, spremenil se je le medij. Osrednji pripomoček je po novem telefon z operacijskim sistemom Android.
Testio Testni program za preverjanje zdravja naprave je nadvse priročen za bodoče kupce rabljenega telefona, ki ne želijo mačka v žaklju.
Pixel Search Googlovi telefoni Pixel imajo vrsto edinstvenih zmožnosti. Ena izmed njih je univerzalni iskalnik, ki si ga na drugih napravah omislimo s programom Pixel Search.
Podobno kot pri električnih avtomobilih so akumulatorji tudi pri električnih kolesih poglaviten del celote. Tako po prostornini, teži, predvsem pa ceni. Kot vsi akumulatorji so podvrženi obrabi in prej ali slej se vsakdo sreča z naslednjo dilemo: zamenjati baterijo, se odločiti za obnovo ali celo prodati kolo in kupiti novo. Dobro je poznati dobre in slabe plati teh možnosti že kar ob nakupu kolesa.
Zakaj bi se ob poplavi računalniških aplikacij za boljši videz in dobro kondicijo vozili v športne centre in plačevali drage osebne trenerje, ko pa nam lahko računalnik na prikazovalniku pametnega telefona ali na velikem platnu prek digitalnega projektorja pričara športne sotrpine, med katerimi so tudi zagrizeni konkurenti ...
Sta res dovolj samo nosilec za pritrditev na kolo in ustrezna aplikacija? Katera tipala podpirajo kolesarske aplikacije? In ne, Strava in Komoot nista vse, kar obstaja.
Športniki in rekreativci danes pri svojih aktivnostih vse pogosteje uporabljajo mobilne aplikacije. Pomoč sega lahko od tako preprostih zadev, kot je štetje korakov, do najzahtevnejših, kot sta načrtovanje treningov in podrobnejša analiza učinkovitosti vadbe. Če k temu dodamo še programe za pomoč pri prehrani, virtualno vadbo in programe za predstavitev ter deljenje dosežkov, programska oprema pokrije praktično vse vidike športne aktivnosti. Dobro pa je vedeti, kaj je na voljo in kje posamezna rešitev najbolj blesti.
Priznajmo, v resnici smo računalniški obsedenci. Prav, gibanje v naravi, šport, rekreacija, celo adrenalin, tudi to nam gre, vendar brez računalnikov težko. Tiste v samih kolesih smo že obdelali, oglejmo si še tiste »prave«.
Kljub številnim zanimivim novostim tujih proizvajalcev je morda letošnjo pomlad najzanimivejša novica, da je podjetje Elan, slovenski proizvajalec, nekoč in zdaj ponovno poznan tudi po svojih kolesih, napovedal svoj vstop na področje električnih koles, natančneje športnih gorskih električnih koles. S tem dopolnjuje svojo obstoječo ponudbo klasičnih gorskih in treking koles, ki skupno šteje 14 različnih modelov.
Tisti, ki se jim zdijo električna kolesa prenaporna, premalo adrenalinska ali preprosto prepočasna, lahko vselej posežejo po električnem dvokolesniku, ki ne zahteva pedaliranja. Razpon možnosti je neverjetno velik, od S-Pedelecov do pravih motociklov, ki pa jih poganja elektrika.
Električnih koles je v našem okolju čedalje več, njihova povprečna vrednost pa je tudi vse višja. Prav zato so v zadnjih letih postala izredno mamljiva vaba za tatove, saj je kolo (električno ali navadno) razmeroma enostavno ukrasti, kasneje pa ga je zelo težko izslediti. Kaj pravzaprav lahko naredimo, da bi preprečili krajo, in ali je smotrno električna kolesa celo zavarovati?
Kaj zmore doma izdelan kolesarski računalnik? Katere merilnike lahko vanj vgradimo? Je lahko zmogljivejši od cenejših komercialnih izdelkov? Lahko kolesarski računalnik izdelamo tudi na osnovi odprtokodne ročne ure? Lahko za prikaz podatkov uporabimo pametni telefon?
Podobno kot na številnih drugih področjih se digitalizacija pospešeno dogaja tudi na področju koles in kolesarjenja. To še posebej velja za električna kolesa, kjer sodobna elektronika in programska oprema ponujata povsem novo uporabniško izkušnjo, ne samo električne asistence pri premagovanju vzponov in razdalj. Računalniki pomagajo pri vožnji, boljšem treningu, navigaciji, zagotavljanju varnosti in varovanju premoženja.
Električna kolesa niso le … kolesa. Počasi postajajo računalniki na kolesih, zaradi česar smo jih tudi opazili in jim posvetili tokratno posebno poletno številko. Če imajo navadna kolesa le dve kolesi, okvir, amortizerje in menjalnik, imajo električna še kaj več. Tudi na strojni oziroma mehanski ravni.
Kateri tip električnega kolesa je pravi za vas? Popeljali vas bomo do pravega modela.
Število kolesarjev na naših cestah, makadamskih poteh in stezah se je v zadnjih dveh letih izrazito povečalo. Danes ni več nobenega dvoma, da je eden glavnih razlogov tudi vse večja priljubljenost električnih koles v vseh oblikah in izvedbah. V tokratni posebni številki smo zato pripravili obsežnejši vodnik po različnih tipih električnih kolesih in digitalni tehnologiji, ki jih spremlja.
Podjetje Sony je danes eno največjih imen v svetu potrošniške elektronike, ki ga pozna slehernik, željan digitalne zabave. Malokdo pa ve, da se je njegova zgodba začela s prijateljstvom iz druge svetovne vojne. To je leta 1946 rodilo prvi izdelek podjetja, ki ga ni kupil skoraj nihče. Odločnost prijateljev se je po neuspehu zgolj utrdila in postala zaslužna za prihodnost elektronske zabave, kot jo poznamo danes.
Računalniki so že tako dolgo digitalni, da večina njihovih uporabnikov sploh ne ve, da so bili kdaj drugačni. A analogni računalniki, katerih zvezda je zašla v 70. letih preteklega stoletja, bi se lahko kot nišni produkt vrnili. Umetna inteligenca zahteva sposobnosti, ki so jim pisane na kožo, zato bi lahko predstavljali odlično dopolnitev silicijevim čipom.
V tokratnem članku serije o prehodu na računalnike Mac smo zbrali nekaj nasvetov, s katerimi se boste v operacijskem sistemu lažje znašli, izkoristili njegove prednosti in se navadili njegovih posebnosti.
S pojavom interneta se je slehernik verjetno prvič soočil z zavedanjem, da ni vse res, kar prebere. Čeravno so se neresnice širile in celo objavljale že prej, je z vzponom družbenih omrežij fenomen dobil neverjeten pospešek. Izkoriščajo ga vsi – od brezimnih posameznikov do najvišjih politikov. Na drugi strani so preverjevalci dejstev, neopevani in često prezrti junaki, ki skrbijo, da se javni prostor ne pogrezne v kakofonijo »alternativnih dejstev« – laži.
Področji transporta in logistike se nenehno spreminjata in prilagajata zahtevam podjetij, razvoju tehnologije in potrebi po ohranjanju okolja. Ob visoki stopnji zanesljivosti je imperativ tudi vedno večja prilagodljivost.
Arhiv
Po letih
Po kategorijah
Po avtorjih
