1. V običajnem "diamantu" (HTC Diamond) merilec pospeškov skrbi za zasuk zaslona vedno, out-of-the-box, na Touch Pro pa to ni delovalo, niti tega nismo
našli med nastavitvami. Med brskanjem tega nismo preizkušali, prav tako
nismo igral iger.
Tisti bolj izkušeni (da ne rečemo, starejši) ljubitelji zabavne elektronike pogosto malo za šalo, malo zares tarnajo, da izdelovalci že lep čas ne delajo tako zanesljivih izdelkov kot nekoč. Čeprav take trditve pogosto temeljijo predvsem na občutku, ne na trdnih dokazih, je dejstvo, da je kar nekaj razlogov, zakaj bi bilo smiselno podaljšati življenjsko dobo izdelkov. Ne nazadnje izdelek, ki je dlje čase v rabi, manj onesnažuje okolje. Japonski izdelovalec matičnih plošč Giagabyte je prisluhnil tem kritikam in predstavil novo družino izdelkov, imenovano Ultra Durable 3, ki imajo v svojih povezavah dvakrat več bakra kot običajne matične plošče. Več bakra pomeni manjšo upornost, boljši izkoristek energije, pa tudi daljšo življenjsko dobo. Skrbno so izbrali tudi druge komponente, kot so na primer kondenzatorji, in dosegli življenjski cikel vsaj 50.000 ur, precej več kot navajajo za današnje običajne izdelke. Ali smo omenili, da so te plošče tudi bolj primerne za "navijanje"?
O tem smo sicer že pisali (in še bomo), nazadnje v tem članku, ki opisuje dogodivščine kolega, ki je imel pri nakupovanju manj sreče kot vi:
www.monitor.si/clanek/realne-nevarnosti-virtualnih-nakupov/
Eden od razlogov, zakaj je Apple v zadnjih letih vse bolj uspešen, je zagotovo tudi ta, da izdelujejo tako strojno opremo kot operacijski sistem za svoje računalnike. Tako lahko bolje prilagodijo delovanje obeh gradnikov. V zadnjem času je vse večkrat slišati, da bodo morda drugi velikani na področju računalništva tak koncept začeli kopirati. Po nekaterih informacijah naj bi Hewlett-Packard, sicer največji izdelovalec osebnih računalnikov, razmišljal o razvoju svojega operacijskega sistema, ki bi bil bolj prijazen od okolja Windows Vista in bolj podoben MacOS. Temeljil naj bi na Linuxu, vendar s številnimi spremembami, zlasti na področju upravljanja uporabniškega vmesnika, denimo pri zaslonih, občutljivih za dotik. HP namreč prodaja računalnike TouchSmart PC, s katerimi ima še velike načrte.
Kupci pričakujejo, da imajo sodobni prenosni računalniki zmogljivo grafiko in hkrati majhno porabo energije. Toda z namenskimi grafičnimi procesorji, ki so v rabi v večini današnjih zmogljivejših prenosnikov, je to zelo težko doseči. Kljub nasprotnim trditvam imajo izdelovalci cel kup težav z integracijo grafike v sistemske nabore oziroma same procesorje. Še največ težav ima največji med njimi, družba Intel, pri katerih grafika v sistemskih naborih močno zaostaja za namenskimi grafičnimi procesorji.
Ne, pri polju raid 0 to žal ni mogoče. V "resnih" strežnikih je sicer mogoče polja RAID 5 nadgrajevati s treh na štiri ali več diskov, pri majhnih NASih pa tudi to ni mogoče.
Nova moda, prej kot dejanska potreba, so nedvomno pomnilniški diski SSD. Videti je, da bo to ena najbolj vročih tehnologij v naslednjih dveh letih, saj se na vstop na to področje pripravljajo domala vsi izdelovalci klasičnih diskov, k njim pa moramo prešteti še množico ponudnikov, ki sicer izdelujejo izdelke s pomnilniki Flash RAM, kot so, denimo, SanDisk. Seagate namerava tako začeti prodajati lastne pomnilniške diske v začetku leta 2009. To seveda pomeni, da bodo cene najbrž začele krepko padati. Danes je cena še vedno nekako 3,6 dolarja na GB, to je vsaj petnajstkrat več kot pri klasičnih diskih. Analitiki menijo, da lahko s primernim volumnom proizvodnje in nekaterimi tehničnimi novostmi razliko odpravijo že v nekaj letih, čeprav bodo dolgoročno magnetni diski še vedno v prednosti glede absolutne zmogljivosti. Seagate, denimo, za naslednje leto napoveduje 3,5-palčni disk z zmogljivostjo 2 TB.
O panoramskih fotografijah smo v Monitorju že pisali, a smo takrat zgodbo kar precej omejili - omenjali smo le panorame, ki se razširjajo v eno smer. Ker pa si pri ogledovanju sveta navadno privoščimo malo več svobode in pogled premikamo tudi gor in dol, se posvetimo še drugi vrsti panoramskih fotografij - prostorskim slikam.
Pismo smo morali zaradi dolžine nekoliko skrajšati in prirediti.
Spletna solata je s popularizacijo spletnih dnevnikov, ki so s preprostim vmesnikom in spodobno obliko navdušili več deset milijonov ljudi po vsem svetu, postala bogatejša še za nekaj glav radiča. Ljudje so se morali iz pasivnih klikerjev po spletnih mestih, na katerih se je vsebina spreminjala nekajkrat na leto, preleviti v spletne lovce, ki so vsak dan spreminjajoče se spletne vsebine konzumirali hitro in sproti. Na pomoč jim je prišla tehnologija, ki je zelo olajšala urejanje in prebiranje blogov.
Položaj domačih uvoznikov in prodajalcev strojne opreme sta v zadnjih letih močno spremenila dva vladna ukrepa, natančneje uredbi. Prva, o kateri smo v Monitorju že pisali, jim je naprtila dodatne stroške za razgradnjo stare opreme, z drugo pa jim je država obesila dodaten davek, iz katerega naj bi se poplačali avtorji, prikrajšani zaradi nepooblaščenega kopiranja njihovih del.
Vse kaže, da bomo tudi v Sloveniji letos dobili prve televizijske kanale v visoki ločljivosti lastne produkcije in morda jih boste ob izidu te številke Monitorja že lahko spremljali prek digitalnega kabelskega omrežja (DVB-C) ali prek digitalne prizemeljske televizije (DVB-T). HDTV letos "osvaja" Evropo, samo v zadnjega pol leta se je število satelitskih kanalov v visoki ločljivosti povečalo za vsaj sto.
V družbi Gartner, ki slovi po pogosto odmevnih trditvah in ugibanjih, menijo, da bo imel Microsoft z operacijskim sistemom Windows v prihodnosti vse več težav. Če se koncept, metode dela in še kaj v Microsoftu ne bodo spremenili, napovedujejo celo zaton tega doslej najuspešnejšega okolja. Kot dokaz navajajo več ugotovitev. Predvsem dolge razvojne cikle vsake nove različice, kar Microsoftu onemogočajo inovacije, to pa številni tekmeci danes že počnejo hitreje. Drugi razlog je pomanjkanje modularnosti operacijskega sistema, kar bo onemogočilo uporabo na različnih vrstah naprav. Prav prihod cenejših in preprostejših prenosnikov utegne biti za Microsoft velik problem, saj Windows Vista na njih večinoma ne bo deloval, pač zaradi zahtev po zmogljivi strojni opremi. Med preostalimi argumenti naštevajo pomanjkljivo združljivost med različicami, selitev klasičnih programov v splet in seveda cenovno politiko. Vprašanje je, ali gre za dolgovidnost ali kratkovidnost Gartnerja?
Res je, tokrat tega nismo naredili. Hvala za opozorili, bomo upoštevali.
Čeprav že dalj časa vemo, da so pametni telefoni področje, na katerem lahko v prihodnje pričakujemo največji razvoj, je videti, da je pred nami prava bitka med že uveljavljenimi, najbrž pa tudi nekaterimi novimi ponudniki vse bolj vsestranskih mobilnih naprav. Ta hip vsi gledajo, kaj počne Apple, hkrati pa se temeljito pripravljajo z novimi valom naprav, ki bo nared še pred koncem leta. Videti je, da je med vsemi najbolj željan uspeha prav Microsoft; eden izmed vodilnih je nedavno napol uradno omenil, da želijo do leta 2012 na tem segmentu doseči % tržni delež. Če je vsaj polovica od tega res, lahko pričakujemo čudesa, saj ima Microsoft danes obvladuje približno 13 % tega trga, tekmeci pa zagotovo ne spijo.
Na spletnih straneh, v forumih, klepetalnicah in drugih internetnih storitvah se vsak dan srečujemo z velikanskim in neobvladljivim številom uporabniških imen in gesel. Zaradi take poplave zahtev gesla in uporabniška imena na vseh straneh izbiramo bolj ali manj enako. Poskusi reševanja te zagate niso novi - omenimo le Microsoft s tehnologijo Passport, ki se je kasneje preimenovala v Microsoft Windows Live ID. Vendar se nobena izmed rešitev ni uveljavila, predvsem zaradi sumničavosti uporabnikov do podjetij, ki ponujajo te tehnologije. Ali je tudi OpenID le še en poskus, ki bo spodletel?
Dokler ni Microsoft leta 1996 predstavil ActiveX, je bil splet veliko varnejši. Kajti vsaka izvršna koda, ki je distribuirana prek medmrežja, je poligon za razvijanje novih načinov zlorab. ActiveX je očitno idealen poligon za kaj takega. Zadostuje bežen pogled na priljubljeno "skladišče" izkoriščevalske kode, Milw0rm. Med zadnjimi tridesetimi "remote exploiti" je kar 23 posledica katere izmed varnostnih vrzeli v ActiveX.
Ameriško sodišče je obsodilo na devet let zapora Jeremyja Jaynesa, ki so ga aretirali že leta 2003 zaradi množičnega razpošiljanja nezaželene pošte. Podjetni Jaynes je že tedaj poslal okrog 10 milijonov sporočil na dan, na sodišču pa se je zagovarjal s svobodo govora. Toda oglaševal je tudi lažne izdelke in storitve, zato je sodišče presodilo, da načelo svobode govora tu ne velja. Še je pravica na tem svetu, lahko dodamo in upamo, da bo to nagnalo srh v kosti vsem, ki poskrbijo za 90 % nezaželenih sporočil v naših poštnih predalih.
Pobrskali smo po naši tabeli prenosnikov in našli podatke za oba preizkušena prenosnika. Iz rezultatov je lepo razvidno, da je prenosnik v Windows XP hitrostno napredoval.
Kaj si želi povprečen uporabnik računalnikov? Velik disk. Velik zaslon. Hiter računalnik. Hitro povezavo v svet. Predvsem pa nobenih kablov.
Hvala za dopolnitev našega članka, kljub temu pa bi opozorili, da smo hitrost pisanja in branja v članku natanko izmerili in da pravzaprav noben sistem(ček) NAS niti približno ne dosega gigabitnih hitrosti. Žal.
Konec lanskega leta se je iztekla znana petletna stava, v kateri sta direktor digitalnih izdaj založniškega velikana New York Times ter eden pionirjev "spleta 2.0", Dave Winer, soočila svoja pogleda na prihodnji razvoj spleta. Winer je trdil, da bodo med zadetki Googla za pet najbolj vročih novic leta spletni dnevniki uvrščeni bolje od člankov digitalnega New York Timesa.
Že lep čas je bilo jasno, da v dvoboju med dvema konkurenčnima zapisoma, blu-ray in HD-DVD, dolgoročno lahko uspe le enemu. Toda nihče ni pričakoval, da bo kateri potegnil kratko tako hitro, kot se dogaja zapisu HD-DVD. Najbrž ni več prezgodaj trditi, da bo ta zapis šel po poti Betamaxa, če posežemo po analogiji iz časov, ko je VHS zmagal na področju trakov. Po tem, ko je bila še konec leta 2007 tekma med obema videti izenačena, je prvi udarec zadal studio Warner Bros, in to tik na pred začetkom sejma CES, najpomembnejšega letnega dogodka v tem sektorju. Le nekaj tednov zatem so tri največje trgovske verige v ZDA, Wal-mart, Best Buy in Netflix, sporočile, da izdelke HD-DVD umikajo s polic. Zdi se, da je Toshiba ostala domala edini zagovornik in mnogi pričakujejo, da bodo priznali poraz že v kratkem. Zadnja možnost za Toshibo je pakt s Kitajci - ponudili so jim licenčne pravice za lasten kitajski zapis CH-DVD (China High Definition DVD), ki ni nič drugega kot HD-DVD z drugim imenom. A mnogi menijo, da je to preprosto premalo in tudi prepozno.
Preprosto vezje na matični plošči, zadolženo za krmiljenje zvočnika, je bilo včasih sposobno ustvarjati zvok le s pulzi pravokotnih oblik. Za opozorilne računalniške piske je sicer zadostovalo, a reprodukcija v realnosti prisotnih zvokov zahteva precej več. Takrat so le redki razmišljali o večsteznem snemanju in urejanju zvoka za domačim računalnikom. Danes se lahko urejanja zvoka lotimo na skorajda vsakem računalniku (glej članek PC za domačo video urejanje) in celo s programsko opremo, ki nas ne bo stala prav nič. O slednji si bomo prebrali v pričujočem članku.
Počasi postaja jasno, da bo ena izmed naslednjih velikih modnih smernic v računalništvu upravljanje predmetov na računalniškem zaslonu z dotikom. Predmete na zaslonu bomo dobesedno prijeli, raztegovali, obračali, premikali in še kaj prek vmesnika, ki zna prepoznati več dotikov hkrati. Prvenec ima Apple z vmesnikom na telefonu iPhone, toda kmalu bodo sledili drugi. O tem pričajo številni prototipi "multitouch" zaslonov vseh velikosti, ki jih pridno prikazujejo Japonci in Korejci na raznih sejmih, potrdilo pa je prišlo tudi od enega izmed razvijalcev pri Microsoftu, ki napoveduje cel niz novosti na tem področju v naslednji različic oken Windows 7.
Ker je celoten članek namenjen uporabnikom začetnikom in premagovanju strahu pred naložbo v računalnik - ta je bila še pred leti pravi bav-bav - smo se v njem osredotočili predvsem na strojno sestavo. Operacijski sistem smo omenili le v dveh kontekstih - prvič, ker ta determinira strojne zahteve računalnika in, drugič, pri cenovni primerjavi obeh namiznih sistemov s prenosniki, kjer je zapisano, navajam: "Opozoriti pa velja, da imajo prenosniki večinoma že prednaložen kak operacijski sistem, ki tudi stane." Spet pa ga vsi v naši primerjalni tabeli niso imeli in tudi prednaloženi sistemi so bili tako različni, da bi članek samo zapletli, če bi se spuščali še na to področje.
Daleč so že časi, ko smo na Amazon gledali zgolj kot na spletno prodajalno knjig. Z leti je svojo dejavnost razširil na prodajo praktično vsega, kar je mogoče poslati po pošti, zakoračil pa je tudi na področje strojne opreme, saj je predstavil svojo bralno napravo Kindle. Za tako širitev dejavnosti je poleg izvrstne logistične podpore treba silno veliko vloženega dela na tehnični strani. Amazon je v teh letih razvil vrhunske tehnološke rešitve, ki jih ponuja tudi zunanjim uporabnikom prek spletnih storitev.
Dokaj podrobno smo o naših težavah s HDV, tudi strojnih, pisali v članku Kako je nastajal Monitor TV HD v septembrski številki.
Apple iPhone je počasi na voljo tudi na trgih zunaj ZDA. Toda več kot očitno ne dovolj hitro za številne navdušence v državah, kjer si Apple še ni izbral partnerja. Zato so se nekateri spretni trgovci odločili obiti uradne kanale, kar sicer v računalniški industriji ni nič nenavadnega. Denimo v Singapuru, vendar se je Apple hitro odzval in zagrozil s sodnim pregonom. Prav zanimivo bo videti, kaj se bo zgodilo v Sloveniji, kjer so Tušmobil in nekateri drugi trgovci že pripeljali nekaj iPhonov, ki jih prodajajo za mastne denarce.
Vaše pripombe gotovo držijo, se pa v članku nisem želel spuščati v podrobnosti, saj je načinov, kako državljane "prisiliti" v e-poslovanje, več. Vsekakor je povečanje dostopnosti digitalnega potrdila nujno za popularizacijo e-uprave. Zloženke pridejo potem. Dalje, četudi je Sigenca zastonj, je za popolno uporabo treba vendarle plačati še varni poštni predal, to pa kaže, da je želja po zaslužku vendarle močnejša od želje po širitvi mreže uporabnikov. Pošta Slovenije je 100 % državno podjetje.
Arhiv
Po letih
Po kategorijah
Po avtorjih
