Veste, po čem si boste zapomnili preteklo leto? Kaj pa v tehnološkem smislu? Še pomnite, kaj je luč sveta zagledalo v zadnjih 365 dneh? Pri Monitorju smo pod drobnogled vzeli tehnologijo, ki je zaznamovala zadnje leto (ne nujno le leta 2024), in bili presenečeni, kako veliko se je nabralo.
Slovenci imamo bogato zgodovino med izdelovalci takšnih in drugačnih plovil in na obrobju Kranja tudi danes nastajajo jadrnice, ki so plod slovenskega znanja.
Nekoč smo se veliko igrali z virtualizacijo računalnikov znotraj računalnika, ki nam je omogočila brezskrbno zabavo v ograjenem digitalnem peskovniku. Ker je iz nje izšlo precej dobrih in uporabnih izdelkov, so razvijalci začeli razmišljati, kako bi tovrstno dejavnost dodatno optimizirali. Rodil se je Docker.
Prodaja električnih vozil v svetu raste. Morda ne toliko, kot so pričakovali optimisti, a trend navzgor je jasen. Kako v tej smeri ravnati v letu 2025?
O priporočilih za nakupe, ki jih kot plačana sponzorstva podajajo ustvarjalci na Youtubu, si lahko mislimo svoje, a v veliki meri sploh omogočajo ekosistem brezplačnih vsebin. Na drugi strani pa si potrošniki želijo popustov in iščejo kode zanje po širnem spletu. Oboje je leta izkoriščal Paypal, ki je s svojim orodjem za lovljenje popustov Honey v resnici za več milijonov dolarjev opeharil oboje.
Ena izmed bolj odbitih teorij zarote, ki je dobila pospešek pred štirimi leti, opisuje mrtvi internet. Na spletu naj bi večino vsebin, interakcij in prometa ustvarili boti in umetna inteligenca, sami pa smo tam kot glas vpijočega v puščavi. Zrno resnice v tej teoriji obstaja, razvoj umetne inteligence pa jo utegne uresničiti.
V Arizoni bo na eni od zasebnih šol umetna inteligenca prevzela individualizirano poučevanje šolskih predmetov in sprotno prilagajanje učnega načrta. Ti predmeti bodo na programu dve uri na dan, preostali del dneva pa bodo učenci, stari od devet in do 14 let, ob pomoči pedagoško usposobljenih mentorjev razvijali spretnosti, kot so finančno opismenjevanje, javno nastopanje, podjetništvo itd. Šola torej ni ravno običajna.
Marku Zuckerbergu, direktorju podjetja Facebook (zdaj Meta), so leta 2016 gorela tla pod nogami. Po ameriških volitvah, na katerih je prvič zmagal Donald J. Trump, so se namreč po vsem svetu pojavile kritike vloge dezinformacij v predvolilni kampanji. Družabna omrežja s Facebookom na čelu so po ocenah analitikov in politikov odigrala eno glavnih vlog pri nenadzorovanem širjenju nepreverjenih trditev in laži po spletu.
Letos je začel veljati novi plačni sistem v javnem sektorju, ki je povzročil obilico dela. Približno 200 tisoč javnim uslužbencem je bilo treba izračunati nove plače. Da ne bi stotine kadrovskih služb tavalo v temi in izumljalo tople vode, je ministrstvo za javno upravo pripravilo posebno »aplikacijo«. Pogledali smo pod pokrov in – zavzdihnili.
Ko je urednik medija, ki ga ravnokar prebirate, hotel na Facebook omrežju objaviti kritičen članek o oglaševalskih omrežjih družabnega spleta, mu Facebook tega ni dovolil. »Odstranili smo tvojo objavo!« mu je javil vmesnik. »Videti je, da si poskušal/-a dobiti všečke, sledilce, delitve ali oglede videov na nepošten način!«
Pred poldrugim desetletjem so brskalniki dobili nastavitev, s katero smo lahko spletnim stranem sporočili, naj nam ne sledijo. Izvrstna zamisel je v nekaj letih končala v vicah, ko je oglaševalci niso upoštevali, uporabniki niso poznali in regulatorji niso preverjali. Simboličen konec je z umikom podpore letos naredila Mozilla, a brez velikega pompa smo dobili reinkarnacijo, ki ima na svoji strani zakonodajo.
Nekoč je bilo treba za postavitev kriptovalute znati dobro programirati, danes zadošča že nekaj klikov na spletu. Otroci lahko v minutah zaslužijo desettisoče dolarjev s snemanjem prenosa iz lastne sobe, na drugem koncu države pa v bolnišnici rešujejo življenje mladeniča. Oba sta na isti platformi sledila istim sanjam – veliko zaslužiti.
Kriptosvet je že pred leti marsikomu priskrbel tisti dražljaj, ki ga ljudje občutimo, ko kupimo loterijsko srečko, večje količino japonskega jena ali delnice obetavnega podjetja. Vsi poznamo zgodbe o znancih, ki so nato kupili petsobno stanovanje, pustili službo in zdaj na omrežjih objavljajo le še sončne zahode s palmami. Seveda poznamo tudi drugačne zgodbe, le da so malenkost manj privlačne za deljenje. Ker je neizkušenih vlagateljev vedno manj, so se bili prevaranti prisiljeni poslužiti promocije.
Namesto podrobnega pregleda komponent vsako leto podamo splošne napotke za sestavo novega igričarskega računalnika. Tudi tokrat smo pripravili tri primere.
Priznam, tudi sam sem vedno znova presenečen, da nam po vseh teh letih, kar negujemo tradicijo popisovanja tehnoloških (in potrošniških) navad naših urednikov, avtorjev in občasnih sodelavcev, na papir še vedno uspe izliti toliko različnosti. Letos se nas je podviga lotilo kar petnajst posameznikov in videli boste, da smo med seboj še vedno različni, kot je le kaj.
Umetna inteligenca je pokvarila smele načrte tehnoloških velikanov o zložnem zmanjševanju ogljičnega odtisa na poti do razogljičenja. Grafični čipi, ki poganjajo moderne modele, so energetski požeruhi, rasteta pa tudi običajni promet in obisk. Čedalje več podjetij zato prihodnost vidi v malih jedrskih reaktorjih, ki bi lahko poganjali nove podatkovne centre. A kdaj?
Pred poldrugim letom je agencija Spirit vzpostavila sistem za elektronsko izmenjavo podatkov, ki bi ga mirno lahko opisali kot bizarno neučinkovitega. Nad njim so se zgražali vsi ostali vpleteni, vključno z ministrstvom za digitalno preobrazbo, a Spirit je ostal neomajen. Zdaj ga je okrcalo tudi računsko sodišče, ki je tehnično implementacijo ocenilo kot neuspešno.
Nakup računalnika se običajno začne z izbiro prenosne ali namizne naprave, šele potem se začnemo ozirati po karakteristikah in ceni. Pa v resnici vemo, kolikšna je cena prenosljivosti ob na videz enakih specifikacijah obeh naprav? Je dandanes to še sploh pomembno?
Mediji so zagrabili kost o prepovedi mobilnih telefonov v šolah, naklonjenost tej ideji pa je moč zaznati po vsej Evropi. A pod senzacionalističnim naslovom »restriktivnega ukrepa« se skriva precej osnovna ideja umika zasebne oziroma nenadzorovane rabe mobilnih telefonov iz učnega procesa. Kar ni nič novega.
Točno dve leti mineva, odkar je podjetje OpenAI s svojim ChatGPT dvignilo veliko prahu in začelo novo obdobje. Dogodek, zapisan v zgodovino, in obdobje, ki ga marsikdo med nami že v popolnosti živi.
Spet se je zgodilo, da v Evropi ključna tehnološka novost zamuja, potem ko spočetka ni bilo gotovo, da jo bomo sploh dobili. Čeprav Apple krivi evropsko zakonodajo, ki da je preveč nepredvidljiva, krivda ni le na eni strani. Apple je tehnološki velikan, kar v Evropi prinaša strožji nadzor in več obveznosti. Če gre verjeti zadnjim napovedim, bo zamuda zgolj polletna.
Android, vodilni mobilni operacijski sistem na svetu, se ponaša z bogato zgodovino inovacij in prilagodljivosti. Že od samega začetka je uporabnikom omogočal personalizacijo in ustvarjanje edinstvene izkušnje. Z leti je predstavil številne funkcije, da bi našel optimalno ravnovesje med uporabnostjo in inovativnostjo. A vse niso bile dolgoročno uspešne. Nekatere, sprva obetavne zmožnosti, so sčasoma izgubile pomen in nazadnje izginile.
Nekateri telefonski poskusi iz sveta Androida so bili tako dobri, da so jih tekmeci kmalu vzeli za svoje, spet drugi so ustrelili mimo in se jim smejimo še danes. A vendar so te napake prav tako pomembne, saj včasih vodijo do nečesa veliko boljšega. Oglejmo si nekaj najboljših Androidovih strelov v prazno.
V ameriški zvezni državi Nevadi so se nedavno odločili, da bodo ob pomoči umetne inteligence urejali vloge za nadomestilo ob brezposelnosti, saj se od pandemije dalje spopadajo z zaostanki. Tako bodo poskušali pohitriti sistem odločanja o pritožbah za izplačila nadomestil ob brezposelnosti, Googlu pa bodo za uporabo njihovega sistema, ki bo prvi tovrstni generativni sistem umetne inteligence, za zdaj plačali nekaj manj kot milijon evrov davkoplačevalskega denarja.
Podatkovni centri. Nekakšen temelj naših sodobnih digitalnih ekonomij. Farme omrežnih, diskovnih sistemov, pomnilnikov in seveda procesorjev. Ti že leta predstavljajo najdražjo komponento. Naše domače in službene naprave so sicer še vedno opremljene z močnimi računskimi čipi, katerih ponudniki še vedno bijejo vihravo tržno bitko. A kot vam je verjetno jasno, se velika večina stvari dandanašnji izračuna nekje drugje, nam pa na zaslonu prikaže zgolj rezultat. In ta »drugje« zato postaja neskončno pomemben.
Včasih naročimo izdelek iz kitajske spletne trgovine in brez večjih zapletov ali stroškov se znajde v našem poštnem nabiralniku. Spet drugič nas pošta sprašuje, ali želimo posredno ali neposredno zastopanje v carinskem postopku, strošek pa se s tem za poceni izdelke podvoji. Tematika je obsežna, a ni preveč zapletena. Raziščimo, kako postanemo uvoznik ter zakaj in koliko to stane.
Digitalna aleksandrijska knjižnica oziroma projekt Arhiv interneta (Internet Archive) je na sodišču izgubila sodno bitko z založniško industrijo. Knjižničarji, zgodovinarji in digitalni aktivisti opozarjajo, da bo to nepopravljivo 'pokvarilo' internet.
Vrsta ameriških zveznih držav ubira nove taktike v želji, da bi mladoletnim osebam preprečili dostop do pornografskih vsebin, vendar preverjanje starosti z osebnim identifikacijskim dokumentom vpliva na vse uporabnike in stopa na tanki led omejevanja dostopa.
Kaj so umetnointeligenčni pospeševalniki? Kako delujejo, zakaj jih bomo v nekaj letih uporabljali že vsi in ali jih danes res lahko kupimo že za manj kot stotak?
Če si v 80. letih prejšnjega stoletja želel postali največje podjetje na svetu, si se skoraj zagotovo moral pečati z nafto. To so bila leta, ko so na vrhu lestvic kapitaliziranih vrednosti podjetij kraljevale družbe, kot je Exxon. A 90. so vse skupaj prevrnila na glavo. Najprej so zrasla telekomunikacijska podjetja, nato so jih začela prehitevati računalniška, še nekaj kasneje pa internetna. In tako je ostalo vse do danes.
Arhiv
Po kategorijah
Po avtorjih
