V začetku marca je podjetje Uber kot prvo uporabilo avtonomne tovornjake za komercialni prevoz tovora. Njihovo hčerinsko podjetje Otto jih je opremilo z naprednimi sistemi, ki so zmogli sami voziti po arizonski avtocesti, čeprav jih je po naselju še vedno upravljal voznik. Kljub temu bo treba na njihovo široko rabo še čakati.
Čeprav so nas ves čas prepričevali, je zdaj že vsakomur od nas kristalno jasno, da najpomembnejša postranska reč na svetu v resnici nikoli ni bila nogomet. Ne, to je seks. Milijardna industrija, ki potihem ves čas spremlja človeštvo, je v zadnjem stoletju nemalokrat postala pokazatelj, pogosto pa kar gonilo nadaljnjega razvoja tehnologij.
Programov za rudarjenje kriptovalut je v izobilju, kar je logično, saj je na trgu trenutno več kot 1500 kriptovalut, lep delež jih je mogoče rudariti. Zato smo se pri opisu programske opreme osredotočili zgolj na nekaj splošno priljubljenih programov, prav mogoče je, da ima vsak »digitalni rudar« svojega favorita.
V uredništvu smo se odločili, da podrobneje preverimo, kako je mogoče s kriptovalutami zaslužiti na način, ki ga najbolje poznamo – z uporabo računalnikov. Zadeva je srednje zahtevna, a donosna.
Kriptovalute so v začetku leta 2018 strmoglavile. Padec nas ni prestrašil, zato vztrajamo, da je prihodnost z njimi svetla. Medtem ko čakamo na nov meteorski vzpon njihove vrednosti, denar služimo z dnevnim trgovanjem.
Še pred nekaj leti so platforme za zbiranje denarja za zagon bolj ali manj uporabnih oziroma lepih izdelkov rasle kot gobe po dežju. A zanos se je nekoliko ohladil, denar pa se je, kot običajno, preselil drugam, v kriptovalute in naprej.
Šahovski stroj analizira tisoče potez in se odloča brez interakcije s človekom. Moč in pamet šahovskih strojev sta vsako leto večji. Zanimalo nas je, kateri so danes najboljši in kako odigramo igro šaha prek domačega računalnika ali interneta.
Računalniške igre so že zdavnaj prerasle okvire lahkotne zabave. Prav tako ne gre zgolj za industrijo, katere dobički se merijo v milijardah. Za številne posameznike je igranje računalniških iger postalo resen poklic. Ne manjka prvenstev, srečanj in tekmovanj, kjer se sodelujoče ekipe pomerijo in potegujejo za bogate nagrade. Prenose si ogleda več milijonov ljudi.
Poleti 2017 so raziskovalci z ameriške univerze Washington v spletu objavili posnetek govora nekdanjega predsednika Baracka Obame. Govor je bil resničen, obraz Baracka Obame pa ne. Raziskovalci so namreč iz vsem dostopnih videoposnetkov njegovih govorov sestavili prepričljiv vizualni model njegove podobe in jo uporabili za reprodukcijo njegovih javnih nastopov.
Orodja, s katerimi lahko pripravljamo lažne videoposnetke ljudi, so se razvila v visokotehnoloških podjetjih in raziskovalnih laboratorijih, a niso ostala zgolj tam. V internetu so dandanes dostopna že vsakomur, ki lahko z zelo malo znanja in truda v neprijetne in nespodobne situacije zmontira soseda ali predsednika.
Nekaj dni po novem letu se mladenič s prijateljema in kamero sprehaja po Aokigahari, »gozdu samomorov«, na Japonskem. Kraj je svetovno znan kot zadnje počivališče ljudi, ki se iz različnih razlogov odločijo, da ne marajo več živeti. Nenadoma kamera opazi na drevesu viseče truplo. »Smo ravnokar našli truplo, ki visi z drevesa?« se vpraša svetovno znani ameriški vloger, dvaindvajsetletni Paul Logan. Njegove vloge spremlja petnajst milijonov ljudi.
Brskalnik Chrome je po podatkih Statcounterja za december 2017 z naskokom najbolj priljubljen brskalnik – s 55,04 odstotka zaseda več kot polovico trga. Sledita mu Safari z 14,86 odstotka in UC Browser z 8,69 odstotka. Pri slednjem gre za hitro rastoči brskalnik kitajskega podjetja Alibaba.
Pametni telefoni so iztrebili marsikateri segment digitalnih naprav, v zadnjih letih veliko pišemo o padcu prodaje fotoaparatov, na video kamere pa smo praktično že pozabili.
V zadnjih tednih in mesecih je bila ena izmed najpogostejših kritik bitcoina, posredno pa tudi drugih sorodnih kriptovalut, velikanska poraba energije. Nekatere ocene so energijo, ki je potrebna za obratovanje omrežja bitcoina, primerjale s porabo energije celotne države Danske ali Irske. Hkrati smo lahko prebrali, da bitcoin za to, da izvede eno transakcijo, porabi tisočkrat več energije od omrežja Vise. Poskusimo oceniti, koliko energije je bitcoin res porabil v začetku tega leta.
Bitcoin je zgodba o uspehu, ki s(m)o jo mnogi zamudili. Zato se obračamo k alternativnim kriptovalutam in med njimi iščemo naslednjo veliko zvezdo, ki morda postane še večja. Preberite si vse o kupovanju tako imenovanih altcoinov.
Posnemanje starih računalniških arhitektur na PC nas popelje v več desetletij stare računalniške svetove. Preizkusili smo posnemovalnike 8-bitnih in 16-bitnih računalniških »ikon« za Windows 10 in se prepričali, da so res odlični. Izmuznili pa se nam niso niti posnemovalniki Macov na PC-ju.
Leto smo pripeljali do konca, čas je za branje in pisanje klasičnih »preglednih člankov«. Če se drugi mediji tega lotevajo s pregledom ključnih dogodkov minulega leta, se v Monitorju že skoraj tradicionalno zakopljemo v domače tehnikalije – kaj uporabljamo od namiznih računalnikov, prenosnikov, tablic in telefonov in kaj na vseh teh napravah teče od programske opreme.
Izvolitev Donalda Trumpa in poslabšanje političnega ozračja v Združenih državah Amerike je bil očitno dovolj glasen signal, da se zdaj vedno več ljudi resno sprašuje – bi morala država z regulatornimi okviri poseči v dolino silicija?
Po malo daljšem premoru smo si spet ogledali, kako se spreminjajo navade spletnih obiskovalcev na straneh revij Monitor in Mladina. Primerjali smo nedavno minulih 12 mesecev z enakim obdobjem leto prej.
Ob vsem videu, ki ga posnamemo s telefoni, se skoraj spodobi izdelati vsaj nekaj resnejših »filmov« na leto. Čisto lepo je prijateljem pokazati posamezne odlomke s koncerta, utrinke z izleta ali razdrobljeno dogajanje na zabavi, še veliko bolj zanimivo in profesionalno pa je predvajati obdelan in zmontiran nekajminutni prispevek.
Z nižanjem cen se je tudi pri nas povečala priljubljenost varnostnih kamer, priključenih v splet. Eno izmed enostavnejših smo tudi preizkusili.
V zadnjih letih so tudi domači uporabniki začeli vse pogosteje uporabljati varnostne kamere – te so namreč postale cenejše in enostavneje jih je uporabljati. Vprašanje pa je, kaj s posnetim gradivom.
Razvoj tehnologije je omogočil, da imamo že po povsem dostopnih cenah na voljo najrazličnejše nadzorne kamere, s katerimi lahko nadziramo naše posestvo. Izbiramo lahko med pripravljenimi sistemi, pametnimi kamerami in povsem garažnimi (DIY) rešitvami. Poglejmo, na kaj moramo biti pozorni pri izbiri.
Tipičen uporabnik računalnika ima danes množico računov in profilov na različnih internetnih straneh in storitvah. Elektronski predal in profili v družabnih omrežjih so samo najočitnejši primeri, dodamo pa lahko še vsaj razne forume, oblačne hrambe podatkov, spletno bančništvo in trgovalne račune. Če želimo, jih lahko onesposobimo in pobrišemo. Kaj pa se zgodi z našimi podatki in premoženjem, ko umremo?
Morda je zdaj, ko cene klicev seštevamo po nekaj centov na minuto, že zbledel spomin na to, koliko smo nekoč plačevali med gostovanjem v tujini. Čeprav se tisti, ki potujejo zunaj Evropske unije, hitro spet spomnijo teh ne tako dobrih starih časov.
Navajeni smo že oglasov za magične kremice proti gubam in oglasov za povečevanje spolnih udov – kaj pa pravite na oglase za magično pohitritev računalnika? Če ste količkaj »računalnikarja«, jih gotovo preskočite, ciljna publika, nepoznavalci, pa gotovo večkrat nasedejo. Tokrat smo tudi mi.
Aplikacije za ogled filmov, serij, dokumentarcev in drugih TV programov so tudi v slovenskem prostoru del ponudbe mobilnih operaterjev. Hkrati pa so na voljo tudi tuji ponudniki – Netflix, Amazon Prime Video in HBO Go so trije resni konkurenti, ki se borijo za vašo pozornost.
Po zadnji raziskavi podjetja Flurry Analytics uporabniki 92 odstotkov svojega časa, namenjenega uporabi pametnih telefonov, porabijo za mobilne aplikacije. Kar 14 odstotkov tega odpade na aplikacije za komunikacijo.
Od plemenite zamisli o svobodnem pretoku informacij se je internet že precej odmaknil, a ta odmik ni bil nikjer tako korenit kakor na Kitajskem. Da je tudi tako gromozanski medij, kot je internet, mogoče nadzorovati in cenzurirati, že vrsto let dokazuje veliki kitajski požarni zid. To je razlog, da na Kitajskem ne brskajo po Facebooku, ne berejo The New York Timesa in bolj malo vedo o protestih na Trgu nebeškega miru leta 1989.
Dvakrat na leto izide posodobljena lestvica 500 najhitrejših superračunalnikov na svetu, na kateri žal ni nobenega slovenskega predstavnika. A to ne pomeni, da v Sloveniji sploh nimamo ali ne uporabljamo superračunalnikov. Imamo jih kar nekaj in z njimi večinoma znanstveniki rešujejo vrsto zanimivih problemov, le razdrobljeni so po vsej državi. Ogledali smo si, kako so zgrajeni superračunalniki in katere imamo v Sloveniji.
Arhiv
Po kategorijah
Po avtorjih
