Klasični namizni računalnik je zadnja leta v nemilosti: po eni strani ga nadomeščajo prenosniki, ki so ga po zmogljivosti dosegli in celo presegli, poleg tega pa na njem, seveda, lahko delamo kjerkoli. Na drugi strani za osnovna opravila, kot je brskanje po spletu, zadostuje že mobilnik. Kljub temu se včasih velikim (in ne tako velikim) škatlam vendarle ne moremo odpovedati.
Elektronski računalniki so sicer začeli svojo pot kot resni namenski stroji za kompleksne izračune (recimo poti topniških izstrelkov), a ni dolgo trajalo, da so prave topove nadomestile virtualne puške, ki jih današnja strojna oprema izriše na zaslon zavidljivo realistično.
Včasih smo se ljubitelji glasbe in filmov delili na kupce in pirate, danes pa smo enotnejši in zabavne vsebine vsi po vrsti raje pretakamo. Razlog je preprost, obojim je pri srcu udobnost pretočnih storitev. Namesto poti v trgovino, prenašanja na posamezne naprave ali ubadanja s pravili sive scene ter iskanja dobre kakovosti, vzamemo v roke telefon/tablico, prižgemo televizor/igralno konzolo in iz bogate bere s prstom/gumbom izberemo, kar nas trenutno zanima. Čas je denar, pa še poceni je.
Čeprav besedilna gesla zaenkrat ostajajo prevladujoč način preverjanje identitete, številni strokovnjaki menijo, da so jim šteti dnevi. Računalniki namreč postajajo vedno hitrejši, uporabnikom pa vedno daljša gesla enostavno »ne ležijo«.
V preteklem letu smo v Laboratoriju za računalniško grafiko in multimedije na Fakulteti za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani v okviru študentskih projektov razvili sistem za realističen prikaz slovenske pokrajine sestavljene iz kock. Pokrajina iz kock je ustvarjena na podlagi podatkov LiDAR in ortofoto Geodetske uprave Republike Slovenije.
Razmišljanje o prevozu z levo možgansko polovico. In s preglednico.
Babilonci so želeli sezidati mesto in stolp, ki bi segal do nebes. Ker se je bogu to zdelo nečimrno, jim je zmešal jezike, da se niso mogli razumeti, in so se razkropili po vsem svetu. Danes smo vnovični postavitvi stolpa bliže kot kdaj prej, saj je strojno prevajanje že zdavnaj postalo uporabno in se pri enostavnih besedilih že spogleduje s človeškimi prevajalci. Manjka le še pika na i.
Človeško telo je, vsaj dokler pravilno deluje, odlična naprava. Ne deluje pa vedno pravilno – nekateri imajo z njim težave od rojstva, drugi jih pridobimo z leti.
Starih »internetnih« naslovov IPv4 je dobre štiri milijarde, od tega je poldruga milijarda dodeljena ZDA. Če gre verjeti geolokacijskim storitvam, ki ponujajo ugotavljanje fizične lokacije posameznega naslova IP, je več kot 600 milijonov dodeljenih odročni kmetiji sredi Kansasa. Ta štirinajst let stara napaka je stanovalcem povzročila nemalo težav.
Sredi oktobra je v Samsungu vladalo obsedno stanje. Manj kot dva meseca po predstavitvi novega telefona Galaxy Note7 so sprejeli težko odločitev, da telefona ni mogoče rešiti. Ustavili so proizvodnjo, poltretji milijon kupcev po svetu pa pozvali, naj nevarne telefone vrnejo. Težave so se s tem šele začele.
Avtokamere so zlasti v Rusiji že dlje časa zelo priljubljene, ker uporabnikom pomagajo razjasniti okoliščine prometnih nesreč, v internetu pa poskrbijo za neskončne ure zabavnih in tudi grozljivih posnetkov. Ker so cenovno dostopnejše, o njihovi rabi premišljuje tudi čedalje več Slovencev. Preizkusili smo šest modelov, jih primerjali z brezplačnimi alternativami v obliki aplikacij za pametne telefone in preverili, ali jih je pri nas in v soseščini sploh dovoljeno uporabljati.
Šport in tehnologija se od nekdaj odlično dopolnjujeta. Nič drugače ni s spletnimi storitvami, ki aktivnemu sodobniku lajšajo vsakdan. Hiter tempo življenja narekuje, da si vzamemo čas samo zase. Da bi ga čim več ostalo za športno udejstvovanje, poskrbijo naslednje spletne aplikacije, ki so jih razvili na sončni strani Alp.
O izumih na področju programskih jezikov ne pišemo pogosto. A ob 25. obletnici objave prve spletne strani vendarle ne moremo mimo javascripta, ene izmed temeljnih tehnologij, ki poganja svetovni splet.
Spletni pospeševalniki »startupov«, kot sta Kickstarter in Indiegogo, nenehno porajajo sveže zamisli, predvsem pa izdelke, ki v marsikaterem primeru presegajo zmožnosti podobnih komercialnih izdelkov, pogosto tudi po precej nižji ceni. Če se zdi ponudba velikih izdelovalcev včasih že skoraj dolgočasna, pa na področju startupov dobesedno vre od navdušenja, tako avtorjev kot podpornikov. V takih razmerah se tudi lažje oprosti, če kateremu od projektov ne uspe ali ne dobi dovolj podpore. Inkubatorji so postali samovzdržni ekosistemi, ki so vsemu svetu za zgled, kaj lahko naredijo inovatorji, če jim je omogočena izvedba zamisli.
Na cestah se počasi le začenjajo množiti električni avtomobili. Pred časom se jih je lotil tudi Volkswagen, zato smo tokrat preizkusili njihov model e-up!, enega cenejših in zato zanimivejših električnih modelov.
Robote si predstavljamo kot nekaj, kar premore umetno inteligenco, nekaj kar bo v prihodnosti morda celo zavladalo svetu. Toda, roboti so danes tudi nekaj, kar s pridom uporabljajo policije tega sveta. Od usmerjevalcev prometa, do letečih trotov. Od tod do vojaških ubijalnih trotov pa je le še korak…
Avstralci so ugotovili, da GPS tam doli stalno laže za poldrugi meter, zato bodo svoj kontinent premaknili za dva metra, da bodo vsaj leta 2020 na pravem mestu. Do tedaj bodo poiskali trajnejšo rešitev, dodajajo, ker nenehno premikanje res ne vodi nikamor.
Ni ga, ki še ne bi slišal za mobilno igro Pokemon Go. Nekateri se smejijo gorečim lovcem na digitalne zveri, drugi se jim z veseljem pridružijo pri nadvse zabavnem početju, za katerega ne potrebuješ drugega kot soliden pametni telefon. Pokemonov so veseli starši, ki otroke končno laže zvabijo izpred škodljivih zaslonov na svež zrak, posamezniki z odvečno težo, ki med lovom brez muk kurijo kalorije, psi, ki imajo izdatnejše sprehode kot kdaj prej, in še kdo bi se našel. Pokemoni so dobesedno obsedli svet. Kaj, zakaj in kako, si bomo ogledali v tem članku.
Večino svojih storilnih aplikacij sem zaenkrat zaupal Googlovemu ekosistemu, zato tudi že leta uporabljam Nexuse. Trenutno je moj telefon Nexus 6P.
Na svojem androidu daleč najbolj cenim namenske aplikacije, ki hitro postorijo natanko to, kar od njih pričakujem, čeprav me včasih katera izmed njih tudi pošteno ujezi.
iPad uporabljam bistveno več kot telefon, brez dvoma. Zato tam uporabljam precej več aplikacij kot na telefonu, čeprav je tudi na iPhonu z njimi zasedeno kar nekaj namiznih zaslonov.
Telefon ni nekaj, kar bi stalno držal v rokah, temveč je moj švicarski žepni nož z zbirko najrazličnejših programov, ki tu in tam pridejo prav. Trenutno jih je 127. Lepa številka.
Na mojem iPhonu imam 57 aplikacij, nobene pesmi, nobenega videa, malo čez sto fotografij.
Digitalno življenje sem si uredil tako, da lahko uporabljam katerokoli platformo, saj so aplikacije in storitve, ki jih uporabljam, na voljo za vse telefone.
Na osebnem računalniku in tablici od nekdaj prisegam na Applov sistem. V žepu pa nosim Androida.
Kar nekaj let je že tega, kar smo v Monitorju prvič združili uredniške sile in popisali, kaj vse se nam programskega valja po naših računalnikih. Ker živimo v mobilnem svetu, je dandanes to smiselno ponoviti le za mobilne telefone (in tablice).
Včasih blesteča vizija in velike besede niso dovolj, da bi nova tehnologija uspela. Pravzaprav neuspehi številčno prevladujejo nad srečnimi konci, a na srečo smo ljudje bolj vajeni slednjih.
Izdelovalci električnih avtomobilov nam dopovedujejo, da je prihodnost avtomobilov samovozeča in električna. Zagotovo bo samovozeča, da pa bo lahko električna, bo morala najprej postati litijeva. Množična uporaba električnih avtomobilov bo terjala večjo proizvodnjo litij-ionskih baterij, kar ni zastonj in brez vpliva na okolje. Litij namreč v baterijah potrebuje strupene pomočnike, in to ne malo.
Koga ali kaj bi označili za »najboljši par« v svetu avtomobilizma? Avtomobilska industrija je prepričana, da med zelo posrečene zakone lahko uvrstimo tudi sožitje elektromotorja in motorja z notranjim zgorevanjem – t. i. hibridni pogonski sklop.
Mislili smo, da ni mogoče videti nič več novega. Dobra štiri leta so minila, odkar je prišla na trg prva različica Raspberry Pi. Navdušenci smo, zahvaljujoč močni skupnosti in bogati dokumentaciji, sledili večini sprememb tako pri strojni kot tudi programski opremi. In ko smo mislili, da smo videli že vse, se je na nekem spletnem portalu za projekte znašla nova dobra zamisel … Za kaj vse torej lahko uporabimo to – Malino?
Arhiv
Po kategorijah
Po avtorjih
