Dandanes si težko predstavljamo avtomobil brez luči oziroma žarometov. Ta del vozila ima poleg vloge osvetljevanja območja pred vozilom (pa tudi ob njem in za njim) v temnejšem delu dneva še vrsto drugih vlog. Vedno je v t. i. modni vlogi, saj pomenljivo določa zunanjo podobo vozila, prižgani žarometi pa imajo po besedah marketinških oddelkov izdelovalcev avtomobilov za vsako vozilo zelo pomemben (in svojstven) svetlobni podpis.
Preizkusili smo enajst UPSov treh različnih izdelovalcev (APC, Socomec, Eaton) iz več različnih cenovnih razredov in ugotavljali, pri katerem za svoj denar dobimo največ. Primerjali smo tako surove fizikalne lastnosti, kot je avtonomija pri konstantnem bremenu, kot tudi paket celotne ponudbe, enostavnost rabe in prijaznost do uporabnika. Izkazalo se je, da za malo denarja dobimo manj in slabšo elektriko, a je ta tudi manj hrupna.
Vsa elektronika, ki nas zabava, izobražuje, razvaja, včasih drži pri življenju in tu in tam jezi, je brez elektrike neuporaben kos bakra, silicija in plastike. Problematični pa so že kratkotrajni sunki in nihanja omrežne napetosti, saj lahko povzročijo okvare in izgubo podatkov. Zato smo si ogledali, kako delujejo akumulatorski sistemi za zagotavljanje brezprekinitvenega napajanja (UPS) za računalniško opremo.
Pred 30 leti je hekerjem in računalniškim virusom uspelo v najslabšem primeru izpisati na zaslon kakšne hudomušne enovrstičnice. Pred dobrim desetletjem so uničevali osebne računalnike in podatke na njih, a je bila škoda omejena. Danes so na udaru banke, bolnišnice, jedrske centrifuge. Jutri bo internet stvari (IoT) v internet priključil tudi vaša garažna vrata, hladilnik in črpalko za bazen. Hekerji so že zdavnaj zavihali rokave.
Ko se je Apple uprl sodni odredbi, po kateri bi moral FBIju izdatno pomagati pri lomljenju varnosti operacijskega sistema iOS na iPhonu, je kazalo, da se bo pat položaj vlekel mesece. Toda le nekaj tednov zatem je FBI sporočil, da jim je telefon pomagala odkleniti neimenovana tretja stranka. Kako neki?
Video igre danes igramo na osebnih računalnikih, konzolah in pametnih telefonih. Večinoma na slednjih. Vsem je skupno to, da so to »računalniške« igre, ki so v osnovi popolnoma drugačne od namiznih iger. Ob nastanku so popolnoma spremenile igralne navade posameznikov in celotnih družin. Da o industriji, ki je zrasla na njih, niti ne govorimo.
Razvoj tehnologij vizualizacije, zlasti s področja navidezne resničnosti in prostorskih video posnetkov, prinaša nove, vznemirljive načine rabe na področjih, kjer tega sicer ne bi pričakovali. Eno takih je virtualni turizem, možnost obiska daljnih krajev iz udobja domačega fotelja, a s precej večjo interaktivnostjo in realizmom, kot omogočajo današnje dokumentarne televizijske oddaje in potopisi. V nadaljevanju sledi seznam zanimivih povezav za virtualne turiste.
Povprašajte mlade, kdo je Felix Kjellberg, pa vam nihče ne bo znal odgovoriti. Omenite ime PewDiePie, in začudeni boste ugotovili, da so zanj slišali že vsi. Gre za istega človeka, ki se preživlja z igranjem iger v internetu. Gledajo ga milijoni in mu prinašajo na kupe denarja. PewDiePie je milijonar, ki si služi kruh na spletišču YouTube. In še zdaleč ni edini.
Razvoj tehnologij vizualizacije, zlasti s področja navidezne resničnosti in prostorskih video posnetkov, prinaša nove, vznemirljive načine rabe na področjih, kjer tega ne bi pričakovali. Eno takih je virtualni turizem, možnost obiska daljnih krajev iz udobja domačega fotelja, a s precej večjo interaktivnostjo in realizmom, kot omogočajo današnje dokumentarne televizijske oddaje in potopisi. Virtualna potovanja nikakor ne bodo nadomestila pravih počitnic, a kljub temu predstavljajo novo vrsto oddiha in zabave, kakršne doslej nismo poznali.
Da bi teorijo preizkusili tudi v praksi, smo si za nekaj dni izposodili avtomobila, ki imata sistem 360-stopinjskih kamer. Bila sta iz popolnoma različnih cenovnih razredov, tako da se je razlikovala tudi izvedba kamere, a v funkcionalnosti nista veliko odstopala.
Sodobne mobilne in druge inovacije pospešeno prodirajo na področje avtomobilizma, zato je prav, da jim posvetimo več pozornosti tudi v naši reviji. Tokrat smo od tehnoloških pomagal v modernih vozilih vzeli pod drobnogled sistem za prikaz 360-stopinjske slike vozila in okolice, sestavljene iz več kamer, ki je vozniku v izdatno pomoč pri parkiranju in manevriranju na ozkih območjih.
Podkasti so se v zadnjih letih žanrsko zelo razvili, že od samih začetkov pa so na voljo takšni, ki se ukvarjajo z računalništvom in zabavno elektroniko. To ni tako presenetljivo, saj so podkaste najprej ustvarjali in poslušali tisti, ki so znali uporabljati prve mobilne predvajalnike in snemalno opremo. Naslednji izbor oddaj predstavlja nekaj tistih, ki jih poslušamo v uredništvu in se ukvarjajo s podobnimi tematikami, kot so tiste, o katerih je mogoče prebirati v Monitorju.
Policija in gasilci se leta niso mogli dogovoriti o vzpostavitvi skupnega omrežja za komuniciranje. Zato bomo zdaj davkoplačevalci po odločitvi vlade financirali gradnjo dveh različnih omrežij. Analiziramo, kako je prišlo do te odločitve, in kakšne so posledice.
Kako se torej sodobni »infotainment« sistemi odrežejo v praksi? Da bi se prepričali, smo v uredništvu preizkusili dva predstavnika, ki bržkone najbolje ponazarjata današnje stanje razvitosti računalniško podprtih informacijskih sistemov v avtomobilih.
Številni poročevalci z letošnjega sejma CES v Las Vegasu so zapisali, da je bil to pravzaprav že skoraj avtomobilski, ne računalniški sejem. Toliko je bilo namreč novosti in svetovnih premier s področja računalniške tehnologije, ki doživlja pravi razmah razvoja v avtomobilih.
Morda se zdi, da v vsakdanjem življenju višje matematike ne uporabljamo, a to ne bi moglo biti dlje od resnice. Svet upravljajo algoritmi in eno izmed najpomembnejših področij, kjer to uporabljamo vsak dan, je kriptografija. Vsakokrat, ko obiščemo šifrirano spletno stran ali elektronsko podpišemo kak dokument, uporabljamo asimetrično šifriranje.
Pri dostopu do interneta smo Slovenci kar malo razvajeni, pa če se tega zavedamo ali ne, ker imamo poleg bakrenega omrežja do skoraj vsakega zaselka še razvejeno optično in kabelsko omrežje, na trgu pa množico konkurenčnih ponudnikov. Velik del svetovnega prebivalstva živi tam, do kamor fizične infrastrukture še lep čas ne bo ali pa je naročnina dražja od mesečnega prihodka. Zato Google razvija višinske balone, ki bodo z 20 kilometrov ponudili dostop do interneta v najodročnejših krajih.
Pred dobrim desetletjem je Google ob koncu leta prvič pripravil Zeitgeist, letni pregled najbolj priljubljenih iskalnih pojmov, pri čemer se je osredotočal na različne fenomene, ki so iskanje pognali v višave. Podobno danes počnejo tudi pornografske spletne strani.
V zadnjih letih računalniki pospešeno osvajajo področja, ki smo jih imeli dolgo časa za neosvojljive trdnjave človeškega razuma. Šahiranje je že lanski sneg, danes računalniki vozijo avtomobile po mestih, prepoznavajo govor in prevajajo, igrajo kvize, zdravijo, analizirajo družabno omrežje in vaše nakupe. Dobrega pol stoletja smo potrebovali, da smo izdelali računalnike, ki se učijo in znajo stvari, ki jih njihovi tvorci ne obvladajo. Poglejmo, kako.
Računalniki in izobraževanje gredo z roko v roki. To vemo že od samih začetkov računalništva. Toda razvoj spletnih storitev, tečajev, interaktivnih večpredstavnih vsebin in še česa spreminja računalnike iz pripomočkov v osrednji del izobraževalnega procesa. Pred nami je doba nenehnega izobraževanja v vseh starostnih obdobjih, ki bo močno preoblikovala področje izobraževanja, kot ga poznamo danes.
Kot urednik imam privilegij, da lahko svoje prispevke napišem na koncu, ko so drugi avtorji svoje že oddali, in se tudi na tej podlagi odločim, o čem bom pisal. In tokrat s presenečenjem ugotavljam, da je večina piscev pred mano sicer nekaj bežno omenjala tudi telefone, a si nobeden kar nekako ni upal reči bobu bob – telefon je tisto, kar je danes v svetu tehnike pač najpomembnejše.
Tehnologija pride v zrela leta, ko jo praviloma menjate šele takrat, ko dokončno odpove ali pa je popravilo dražje od nove. Praviloma po kakem desetletju, tako kot pralni stroj, hladilnik ali sesalec. In tudi računalniki počasi prehajajo v zrelo dobo, saj tudi več let stari še vedno spodobno delujejo. Če pa jim zamenjate drobovje in namesto vrtečega diska vgradite SSD ter malo povečate pomnilnik, bo računalnik dober še za nekaj let. In moškim v zrelih letih tak počasnejši ritem pride kar prav, saj na računalnike gledamo kot na ljube hlače. Četudi je tu ali tam kaka luknja, nam je tista krpa blaga prirasla k srcu (oziroma k drugemu delu telesa). A tudi najhitrejše računalnike počasi preobložimo s slikami, glasbo in filmi, da je odhod v trgovino neizbežen.
Tile seznami najbolj priljubljenih proizvodov informacijske družbe mi gredo vedno malo na živce. Predvsem zato, ker se neprestano spreminjajo in so v bistvu aktualni samo med sestavljanjem. Toliko v opozorilo, če me boste ob izidu revije spraševali o posamezni zadevi s spodnjega seznama, jaz pa ne bom imel pojma, o čem govorite.
Za razliko od večine kolegov moj najboljši digitalni pomočnik ni pametni telefon, temveč osebni računalnik. Da, pravcati namizni računalnik, za katere sicer analitiki napovedujejo, da bodo na dolgi rok (skoraj) izumrli. Zakaj namizni računalnik? Ker je še vedno najboljša kombinacija zmogljivosti in razširljivosti – je namreč nadpovprečno zmogljiv, po zaslugi semipasivnega napajalnika pa tudi skoraj povsem tih. Članke pač rad pišem v miru. Vam povem, ena najboljših naložb, ta tihi napajalnik. Ko smo še pri strojni opremi – izjemnega pomena je razkošno odmerjena delovna površina, 27-palčni monitor, ki sliko prikazuje v ločljivosti 2560 × 1440 pik, je zlata vreden. Brez kakovostnega kompleta tipkovnice in miške (brezžična Logitech kombinacija) bi prav tako težje opravljal svoje delo.
Najboljši nakup zadnje čase mi je uspel s prenosnim Bluetooth zvočnikom Bose, ki me spremlja na službenih poteh, dopustu, pa tudi okrog hiše in po hiši. Žur z glasbo in z mulci v kopalnici je zdaj redno na programu. Ko smo že pri glasbi, včasih sem kupoval CDje in MP3je, imel doma postavljen glasbeni strežnik, ki sem ga lahko poslušal kjerkoli, tudi po telefonu, a se obupal. Spotify in naročniško/pretočni model je zmagal in ga redno uporabljam, doma, v službi in v avtu.
Na osrednji pisalni mizi stoji skoraj desetletje star PC. Razlogov, zakaj mi še vedno dela družbo, je več. Ko sem ga kupil, je sodil med najboljše stroje na trgu, zato še danes dostojno opravlja svoje naloge. Med slednjimi prevladuje skrb za zabavo. Večpredstavne vsebine na druge omrežene naprave pošilja strežnik Plex. Ob video posnetkih najvišje ločljivosti se je starosti na pisalni mizi občasno zatikalo, zato sem ga nadgradil z diskom SSD. Pred nakupom sem pregledal teste v reviji in se odločil za izdelovalca Crucial. Računalnik sem opremil z novo tipkovnico Razer Blackwidow Chroma. Mehanske tipke in prilagodljivost mavrično osvetljene naprave so mana z neba tako za pisanje kot igranje. Navdušen sem Božičku pisal, naj PCju prinese še sorodno miško (Razer Death Adder Chroma).
Miniaturizacija v tehniki je bila vedno velik izziv snovalcem. Kako narediti izdelek, ki bo precej manjši, a bo hkrati zmogel vse, kar zmorejo tudi večji »sorodniki«, ali pa jih celo prekašal. Takšnih zgledov je zares veliko, ne nazadnje celotna računalniška tehnologija stremi k manjšim in zmogljivejšim napravam, pa tudi drugje si pomanjšav lahko le želimo.
Pregovor pravi, da je sreča v majhnih stvareh. Če se ozrem po beri nove elektronike, pripomočkov in programov v minulem letu, lahko staremu reku samo pritrdim. Obenem sem najbrž tvorno prispeval k poglabljanju svetovne krize na področju osebnih računalnikov in tablic. Vsi prenosniki v stanovanju so stari najmanj dve leti, starost namiznega računalnika, ki pa je še čisto vsak dan zvesti sopotnik, bom raje zamolčal, tablica je lanska, telefon pa predlanski. Vse deluje, nihče se ne pritožuje, zakaj bi torej spreminjali zgolj zaradi spreminjanja.
Čeprav imam občutek, da se letos zame, kar zadeva orodja (tako strojna kot programska), ni nič kaj bistvenega spremenilo, je kljub temu nekaj omembe vrednih novosti. Med redne nadgradnje vsekakor sodi nadgradnja domačega računalnika s pogonom SSD. To bi sicer res moral opraviti že zdavnaj, a se dela nekako nisem lotil, glede na način uporabe (namizni računalnik, ki je praktično ves čas prižgan in kar najbolj uporabljen za igre) sem pač čakal, da cene večjih pogonov (500 GB) padejo do razumnih meja.
Pred tremi leti, ko me je urednik sosednjega uredništva prvič povabil, naj napišem, kaj vse uporabljam na svojem telefonu, sem še verjel, da se lahko kdaj odpovem tej napravi. Pač, saj na koncu moram vanjo naložiti prav toliko muzike kot na ipod, navigacija je v avtu, fotoaparat pa v omari. In me je malo groza, kaj vse se je preselilo v treh letih na telefon.
Arhiv
Po kategorijah
Po avtorjih
