Zamisel za zapis, ki ga najdete na naslednji strani, se je v uredništvu izkristalizirala po tem, ko smo ugotovili, da je ponudba »paketov« naših mobilnih operaterjev tako noro zapletena, da jih v resnici ne obvladujejo niti sami operaterji, kaj šele uporabniki. Odločili smo se, da v to goščo vsaj malce posvetimo in jo poskusimo razsvetliti.
Povej mi, s kom se družiš, pa ti povem, kdo si – je veljalo v starih predinternetnih časih. Danes se čedalje bolj uveljavlja nečimrna različica tega reka: povej mi, koliko prijateljev in podpornikov imaš v družabnih omrežjih, pa ti povem, koliko veljaš. V moderni družbi, kjer je naprodaj vse, je rezultat pričakovan. V internetu lahko kupite navidezne prijatelje in podpornike na Twitterju. In to za cent po kosu.
Verjamete strašljivim zgodbam nekaterih arhivistov o izginevanju podatkov z disket in CDjev? Pobrskali smo po arhivu, preverili delovanje disket in CDjev, starih od 10 do 30 let, in se še sami prepričali …
Živimo v povezanem svetu, kjer na mladež menda preži nešteto nevarnosti. Ko otroku kupimo računalnik, igralno konzolo, tablico ali telefon, se navadno ne zavedamo, da smo mu pravkar izročili ključe vhodnih vrat. Z njimi bo v zavetje domačih štirih sten redno vabil najrazličnejše ljudi, zato je dobro, da je pri tem početju nadzorovan.
3D tiskalniki so ena najbolj vročih tehnologij ta hip. Prinašajo možnost, da ob pomoči računalniških modelov ustvarimo dejanske predmete, ne samo njihovih slik, tako kot pri današnjih tiskalnikih. S tem se odpirajo doslej nepredstavljive možnosti rabe, ki lahko pomenijo preobrat v marsikateri industrijski panogi, zanimivi pa bodo postali tudi za rabo doma. Zlasti zato, ker se s cenami približujejo temu, čemur pravimo potrošniške cene. S te plati predstavljajo prej revolucijo kot evolucijo.
Tehnološka podjetja nas skušajo na vsakem koraku prepričati, kako je tehnologija v zadnjih desetletjih izboljšala življenja ljudi. Po drugi strani pa jo za nečedne namene uporabljajo tudi brezvestne vlade držav, kriminalci in teroristi. Med »sejalci zla« so se v zgodovini vse pogosteje znašli tudi računalniki.
Linux že po svoji odprtokodni duši zahteva od razvijalske skupnosti čim večjo raznolikost. Poleg izbire distribucije tega operacijskega sistema je treba izbrati še namizno okolje, ki dodatno razširi Linuxov potencial.
Ob nedavni prenovi spletnih strani je glavni urednik opisal zgodovino vseh različic. Zadnja med njimi, ki je bila objavljena nedavno, je še čisto sveža in zdelo se nam je prav, da v reviji, ki je namenjena ljubiteljem digitalnih tehnologij, tudi malo podrobneje opišemo, kako smo se prenove lotili in jo izvedli.
Surova zelenjava ima več vitaminov kot kuhana, pa čeprav je kuhana lahko boljšega okusa. Zahteva pa priprava zelenjave kar nekaj znanja, sploh, če želimo ohraniti čim več vitaminov ter hkrati poskrbeti za odličen okus. Podobno velja za fotografijo. Zapisana surovo nam dopušča pripravo na veliko več načinov kot že enkrat prekuhana v format JPG. Kje kuhati in kje shranjevati, pa se bomo spraševali skupaj na naslednjih straneh.
Komercialna programska oprema je dobesedno preluknjana. Zaradi hitrega tempa izdajanja novih različic in pomanjkljivega testiranja, v kar razvijalce sili naglica na trgu, ima kopico hroščev in ranljivosti. Izdelovalci jih zato po najboljših močeh s posodobitvami in popravki odpravljajo. So pa specializirana podjetja in posredniki, ki odkrite ranljivosti ljubosumno skrivajo pred javnostjo, da jih laže prodajo obveščevalnim agencijam, velikim multinacionalkam in drugim zainteresiranim strankam. S tem služijo milijone. In omogočajo vdore.
V sodobnem času nismo nikoli varni. Kriva je tehnologija. Zaradi izdajalskega mobilnega telefona boljša polovica vedno ve, kje smo, oziroma kje smo bili, krajevni upravitelj spletišča z malimi oglasi redno spremlja našo elektronsko korespondenco, saj smo se mu nespametno prijavili z istim geslom, medtem ko je stricem iz ozadja ob pomoči zalezovalcev v obliki digitalnih piškotkov takoj jasno, kam je usmerjena naša politična zavest. Na željo prenekaterih bralcev smo si ogledali nekaj povsem verjetnih, skorajda neizmišljenih črnih scenarijev sodobnega vohljanja.
V prejšnjem članku smo predstavili namenske naprave za spremljanje, načrtovanje in analizo rekreativnih športnih podvigov. S široko razširjenostjo pametnih telefonov in številnih senzorjev, ki jih ti vsebujejo, lahko tudi te telefone uporabljamo za iste namene kot športne ure, potrebujemo le ustrezne programe. V članku bomo predstavili najbolj razširjene programe, ki uporabljajo sprejemnike GPS pametnih telefonov in nam tako omogočajo spremljanje športnih in rekreativnih podvigov.
Tek, hoja, kolesarjenje ali planinarjenje so zelo priljubljeni načini telesnega udejstvovanja. Zahtevni rekreativci že vrsto let uporabljajo različne pripomočke za spremljanje svojih športnih podvigov. V zadnjih letih pa si športni pripomočki, med katere sodijo tudi športne ure, vedno bolj utirajo pot tudi med »manj zahtevne« rekreativce. Na tokratnem testu bomo predstavili vrhunske modele športnih ur, ki nam pomagajo načrtovati in analizirati vadbo in tako dvigujejo tudi našo motivacijo.
Pomlad je tu (no, ravno danes spet sneži, a saj razumete, kaj sem hotel povedati), narava vabi, tehnika pa seveda tudi, tako kot vedno. Odlična priložnost za povezovanje v smeri športnih ur in športnih programov za pametne telefone.
Za karneval ste skočili v Rio de Janeiro. O Braziliji ste razmišljali že nekaj časa, zato ste na internetu pred odhodom pregledali nešteto člankov o karnevalu, si prebrali kup forumov in po dolgem in počez prečesali ponudbo letalskih družb. Ko ste bili nekega dne dokončno odločeni, ste zagnali računalnik, odprli brskalnik, na hitro še enkrat pregledali ponudbo letalskih vozovnic pri različnih prevoznikih in izbrali najugodnejšo. Sami pri sebi čutite, da ste sklenili odlično kupčijo. Kaj bi porekli, ko bi vedeli, da na istem letu eno vrsto za vami sedi nekdo, ki je karto rezerviral istega dne ob isti uri na isti spletni strani kot vi, a je zanjo odštel pol manj?
Grafične rešitve so med najzaslužnejšimi za hiter razvoj računalništva. Prav zaradi njih zmorejo najrazličnejše naprave ne le prikazovati boljšo sliko in video posnetke visoke ločljivosti, temveč tudi presneto hitro računati. Preverili smo, kakšno je trenutno stanje na trgu grafičnih rešitev, kateri izdelki so najbolj priljubljeni med uporabniki in kakšne novosti nam bodo v novem koledarskem letu pripravili posamezni izdelovalci.
V množicah je moč, ki lahko spreminja svet. Ob takih besedah navadno pomislimo na politiko, revolucije in podobno, vendar velja tudi za druge vidike sodobnega življenja. Lep zgled so vsem znana družabna omrežja, zdaj pa prihaja na vrsto nova različica – omrežja in storitve, ki bodo tesneje povezovali izdelovalca in uporabnike, od zamisli do izdelka. Obenem nov način financiranja, ki preskakuje običajne institucije in odpira pot pravem podjetništvu in inovacijam. Priložnost za »nas druge«, ki nimamo enakih možnosti kot velike korporacije. Govorimo o crowdsourcingu, crowd fundingu in novi uspešnici z imenom Kickstarter.
Nedavno minulo leto 2012 je tudi priložnost za pregled spletnega obiska na straneh revij Monitor in Mladina. Ker so bile slednje ob koncu leta 2011 celo korenito prenovljene, smo tokrat izbrali možnost, da primerjamo obisk iz let 2011 in 2012.
Napovedovanje prihodnosti je povsod in vselej deležno velike pozornosti, še posebej, če je podkrepljeno s podatki ter zagotovili strokovnih in uglednih ustanov. To še posebej velja za področje informacijskih in elektronskih tehnologij, kjer so javno mnenje pogosto soustvarjale tudi drzne, a nemalokrat špekulativne napovedi. Toda mnoge so zgrešene, a tega ne gre skoraj nihče preverjati nazaj. Živimo torej v iluziji, da je vse res in vse tako, kot je (bilo) zapisano ali izrečeno. Resnica pa je pogosto presenetljivo drugačna. To bi morali vselej upoštevati, ko svoje odločitve zasnujemo na temelju tovrstnih napovedi. Saj, kot pravijo, ni vse zlato, kar se sveti.
Na tablicah se lahko igramo, brskamo po internetu, igramo, gledamo videe, napišemo kakšno e-pismo in se igramo. Sem kaj izpustil? Točno, na tablicah lahko tudi programiramo!
Zadnja leta smo priča nadvse hitremu razvoju mobilne zabavne elektronike, še posebej izstopajo pametni telefoni in tablični računalniki. Zanimalo nas je, od kod jim toliko moči in, predvsem, ali je ta moč že primerljiva z nekoliko starejšimi osebnimi računalniki.
Več kot petino spletnega prometa predstavljajo obiski uporabnikov na poti. Ljudi, ki se na izbranem spletišču ustavijo s tablico ali telefonom, je vedno več. Do leta 2015 jih bo več kot obiskovalcev z računalnikom. Pa so slovenska spletišča temu prilagojena?
Za "resno delo", za "CAD" in za "inženirsko oblikovanje", potrebujemo "grafično postajo". Tako nas vsaj prepričujejo. In vendar izraz "grafična postaja" v zadnjem času ponazarja le osebni računalnik z veliko pomnilnika, hitrim procesorjem (ponavadi Intel Xeon) in hitro grafično kartico (ponavadi nVidia Quadro). Zapičili smo se v slednjo - je za delo z inženirskimi programi res nujna?
Praviloma velja, da če nečesa ne najdemo v spletu, tistega sploh ni. Tokrat smo poiskali nekaj "drugačnih" domačih in tujih spletnih trgovin, ki slovijo predvsem po nenavadni vsebini ali konceptu prodaje. Obenem smo preverili, kakšne so možnosti za prejem izdelka v Slovenijo, če tuja spletna trgovina blaga ne pošilja k nam.
Nakup izdelka na drugi celini je povezan z vrsto dodatnih stroškov. V najboljšem primeru je to zgolj cena pošiljanja blaga, v najslabšem pa bomo, še preden izdelek dobimo v roke, državi plačali DDV, carino in celo trošarino. Pred nakupom potemtakem velja preračunati, koliko nas bodo stali omenjeni "prispevki" v državni proračun. Dobra novica: v nekaterih primerih nas čakajo oprostitve.
Absolutno tih računalnik je le tisti, katerega komponente nimajo gibljivih delov. Tak računalnik je sicer mogoče sestaviti, a bo omejen z zmogljivostmi in predvsem pregrešno drag glede na zmogljivosti, ki jih ponuja. A z nekaj skrbnega načrtovanja si že pred nakupom lahko ustvarimo razmeroma tih sistem, ki ga po potrebi lahko še dodatno utišamo brez večjega vpliva na zmogljivosti. Pripravili smo vodnik, po katerem si lahko vsakdo sestavi (oziroma kupi) tih računalnik.
Če sodite med najbolj neučakane uporabnike računalniških novosti, ste operacijski sistem Microsoft Windows 8, pa čeprav le v preizkusni različici, že namestili. Verjamemo, da je med vami precej uporabnikov, ki jim zadnja novotarija iz Redmonda ni všeč, in bi raje ostali pri "klasičnem" uporabniškem vmesniku in starejšem operacijskem sistemu, s katerim ste delali doslej.
Modern UI, ploščice, nekdaj znane pod imenom Metro, so bile spočete, da bi bile naprave z njimi drugačne. Ker je Microsoft prišel na mobilno zabavo kot zadnji, se je zadeve lotil drugače kot osrednja gosta, Google in Apple. Glavna privlačnost operacijskega sistema Windows Phone, ki so ga razvijalci iz Redmonda ustvarili od temeljev navzgor, je bila zmogljiva enostavnost. Nova iteracija WP8 se premise predhodnika drži kot pijanec plota, a kljub temu skuša popraviti krivice, ki jih je zakrivila deviška različica sistema.
Osma okna prinašajo precej sprememb. Računalnike silijo k rabi zaslonov, občutljivih za dotik, tablice delijo na dva pola, pri telefonih pa posvojijo nove ljubljenčke. Naprave finskega podjetja Nokia tako niso več sopomenka za Windows Phone, saj sta poslej z modeloma visokega cenovnega razreda k izkoriščanju Microsoftovega mobilnega sistema zavezana tudi Samsung in HTC. Čeprav smo najprej izvedeli za Samsungov Ativ S in najbolj pričakovali Nokiino Lumio 920, nam je prvi prišel v roke HTCjev 8X.
Področje, na katerem bi Microsoftu z Windows 8 dejansko lahko uspelo, so prenosniki, ki so lahko tudi tablice. Ali nasprotno. Saj veste, naprave, ki so videti kakor Asus Transformer, le da na njih tečejo prava Okna. S svojo združljivostjo za nazaj.
Arhiv
Po kategorijah
Po avtorjih
