Intervju - Andrej Matičič, Anni
»Ljudje so bili dobesedno lačni računalnikov«
»Ljudje so bili dobesedno lačni računalnikov«
»Srečko moraš kupiti, sicer ne moreš upati na uspeh«
Leta 1991 se je z Monitorjem vse začelo, toda Pasadena, založniška hiša, ki se je oblikovala z njim, je začetni (danes bi rekli kar »startupovski«) zagon oblikovala v kar nekaj inovativnih projektih. Ekipa, od direktorja Andreja Klemenca in urednika Sama Kuščerja do oblikovalcev, tržnikov in seveda avtorjev, je ugotovila, da je mladostne moči smiselno izrabiti na več področjih.
»Primera popolnega poloma ob uvedbi IT-rešitev v Sloveniji sploh ni bilo«
»Težko je prodati članke, četudi so ti zelo dobri«
Onlyfans je nekakšen necenzurirani Instagram. V zameno za naročnine in napitnine ustvarjalci vsebin svojim sledilcem ponujajo različne videe in fotografije, s katerimi se trudijo streči njihovim – večinoma spolnim – fantazijam. A če je ta servis do nedavnega bil nekakšen Patreon za nagce in nagice, je stran med karanteno naravnost eksplodirala.
Avstralka Noelle v TEDx Talku pove, da je bila stara 18 let, ko je naložila svojo fotografijo v Google, da bi videla, kje vse se nahaja, in šokirana ugotovila, da tudi na številnih pornografskih straneh. Povsem vsakdanje fotografije so namreč vzeli z njenih profilov na družabnih omrežjih in jih računalniško obdelali, tako da so jih lahko objavili na pornografskih straneh.
Ko je Amazon začel širiti svojo spletno ponudbo, so poleg davčne strategije, zaradi katere ob rekordnih prihodkih podjetje plačuje izredno nizke davke, zastavili tudi učinkovito organizacijo spletne ponudbe.
Mnogi računalniki, ki so se vpisali v zgodovino, so končali klavrno. Del jih je bil recikliran, del pozabljen, del uničen. Vendar pa se nekateri trudijo poiskati te pomembne prežitke in jih ponovno predstaviti javnosti.
Ryan Kaji je že tretje leto najbolje plačan youtuber, v 2020 je po poročanju časopisa The Guardian zaslužil skoraj 25 milijonov evrov, s svojo blagovno znamko igrač in oblačil pa še dodatnih 167 milijonov, seveda pa je znatne vsote dobil tudi za svoje TV-oddaje.
Wikipedija je v januarju praznovala svojo dvajsetletnico obstoja. Kljub mnogim težavam v zvezi s točnostjo navedb, s pristranskostjo in poudarjeno moškim zornim kotom je v teh dveh desetletjih postala standardno odlagališče vsega človeškega znanja. Kar sumljivo spominja na neko drugo znamenito publikacijo ...
Če smo se navadili na kitajske telefone in računalnike, se zna zgoditi, da se bomo tudi na kitajske avtomobile. Prve lastovke so namreč že tu.
V Sloveniji, verjeli ali ne, izdelujejo kar dva električna avtomobila. Sicer oba prihajata iz iste tovarne in sta na prvi pogled skorajda enaka, razlika se skriva predvsem pod potniško kabino.
Javne polnilne postaje, kjer lahko lastniki električnih vozil polnijo zastonj, postajajo bolj kot ne le še spomin na oddaljene, pionirske čase.
Januarja se je skupnost z Reddita zoperstavila elitam z Wall Streeta in vsaj za nekaj časa zmagovala. »Hedge« skladi so beležili milijardne izgube, mali vlagatelji z Reddita pa so – vsaj na papirju – obogateli. Epilog zgodbe je bil pričakovano antiklimaktičen, a vsaj za kratek čas se je zdelo, da prek interneta združeni posamezniki lahko premagajo največje finančne gigante.
V zadnjih petih letih smo se dokončno zavedeli, da internet, kot ga vidimo, ni enak internetu, kot ga vidijo ostali. Informacijski mehurčki oziroma odmevne komore se pojavljajo zlasti na družbenih omrežjih in so nevarne, ker zamegljujejo pestrost resničnosti. Še nevarnejše pa postanejo, kadar nas algoritmi odpeljejo na stranpoti neresnic, zavajanj in laži.
Letos mineva trideset let, kar je priklop na internet leta 1991 svetovno gledano postal dostopen širši javnosti, doma pa se je kot prvi v državi nanj priključil tudi inštitut Jožef Štefan. Velja se torej ozreti prek rame in pogledati, kaj smo od svetovnega spleta pričakovali, kako smo do njega prišli, kje smo in kam gremo. Kajti, kot pri vsaki revoluciji, svet po je prihodu interneta na domače zaslone videti bistveno drugače kot poprej.
Iz filmov poznamo prizore v kontroli zračnega prostora, kjer so na okroglem črnem polju majhne zelene pike s številkami, ki prikazujejo letala v okolici. Moderna kontrola letenja ima nekoliko modernejši prikaz, a do podobnega lahko pridemo tudi v dnevni sobi. Spletna stran in mobilna aplikacija Flightradar24 za pregled letal na nebu je v desetletju iz prostočasnega projekta zrasla v milijonsko podjetje, na storitve katerega se sklicujejo tudi največji mediji, uporabljajo pa jih celo letalske družbe. In še zdaleč ni edina.
V svetu bank hitrost ni korelirana z razdaljo. Nakazila iz litovskih menjalnic za kriptovalute na nemški račun pri N26 prispejo v nekaj sekundah, takoj za tem pa jih je s kartico mogoče dvigniti na kateremkoli bankomatu v evroobmočju. Brez provizije. Nakazilo med dvema različnima bankama na sosednjih ulicah v Ljubljani ali pa iz Maribora na Dunaj pa še vedno potuje nekaj ur. Med delovniki. A to se bo kmalu spremenilo, saj tudi v Slovenijo prihaja shema takojšnjih čezmejnih plačil. Prve banke so formalno pristopile decembra.
V letu 2020 smo tudi komitenti slovenskih bank dobili sistem za enostavno in hipno nakazovanje denarja drugim fizičnim osebam, kar so Skandinavci imeli že leta. Od marca 2020 deluje sistem, h kateremu so do danes pristopile vse slovenske banke in hranilnice, kjer za nakazilo denarja drugi fizični osebi potrebujete le njeno telefonsko številko, pametni telefon in aplikacijo Flik Pay. Odpadli so sklici, številke transakcijskih računov, naslovi, provizije in čakanje.
Pandemija je nedvomno pospešila razvoj in uporabo umetne inteligence ter spremenila tudi naš odnos do te tehnologije. Pred leti bi marsikje z zadržanostjo sprejeli robote na javnih prostorih, a danes jih najdemo celo v vrtcu v Španiji, kjer otrokom merijo temperaturo, v restavraciji v Južni Koreji, kjer strežejo hrano in pijačo, po indijskih bolnišnicah, kjer se sprehajajo z zaslonom v trebuhu, da omogočijo bolnikom komunikacijo s svojci, v Frankfurtu pa v nakupovalnem središču razlagajo preventivne ukrepe v boju s covidom 19.
Seksualna revolucija je spolnost iz nečesa sramotnega, zasebnega in nečednega spremenila v vsakdanje veselje. V zdravilo za dušo, telo in medosebne odnose. V naslednjih desetletjih so nadobudni raziskovalci in raziskovalke detabuizirali še zadnje prakse. V dobi informacijske revolucije imamo tako na voljo kopico pripomočkov za iskanje voljnih, odraslih partnerjev za naše spolno veselje.
Videokonferenčni sistemi so v času epidemije postali nepogrešljivo sredstvo za kolikor toliko normalno delo, učenje pa tudi druženje na daljavo. Računalniška podjetja zato že od pomladi delajo nadure, da bi množice uporabnikov nagovorila k izbiri prav njihove videokonferenčne rešitve. Še nikoli se nobena kategorija programske opreme ni razvijala tako hitro kot prav orodja za komuniciranje in delo na daljavo. Mnoge analize kažejo, da to zdaj že postaja tehnologija, ki spreminja družbo, tudi za čase po epidemiji.
Ena najbolj obiskanih spletni strani v zadnjih mesecih, ki je za Slovence postala de facto vir podatkov o poteku epidemije, je Sledilnik. Za stranjo, na kateri so preverjeni podatki profesionalno predstavljeni, stoji skupnost več kot 250 prostovoljcev, ki ure in ure dnevno posvečajo razumevanju dogajanja in informiranju javnosti. Mimogrede pa so še dokazali, da so odprta orodja in razvoj omogočili tehnologijo uporabiti sleherniku. Sledilnik mesečno stane manj kot zaboj piva.
Na prvo žogo je ocenjevanje različnih izdelkov ali uslug s sistemom petih zvezdic videti dobra zamisel. Kupec se lahko zanese na mnenja svojih predhodnikov, prodajalec pa bo s povratnimi informacijami lahko izboljšal učinkovitost prodaje in organizacije. Vendar pa je resnica nekoliko bolj kompleksna.
Roboti so že pred leti nadomestili fizične delavce pri najtežjih in najnevarnejših delih, denimo v avtomobilskih lakirnicah. Rastejo tudi računalniško vodene tovarne brez luči, ki jih vzdržuje in nadzoruje majhen tim visoko usposobljenih inženirjev. Bo že v tridesetih letih univerzitetna izobrazba obvezna, podobno kot danes osnovna šola?
Čeprav se je mrzlica kriptovalut v zadnjem letu polegla, te ostajajo zelo priljubljene pri nezanemarljivem delu prebivalstva. Pravno še vedno vlada teksas, saj kriptovalute niso niti valute niti plačilno sredstvo, kar otežuje regulacijo z obstoječimi zakoni. V Sloveniji so dobički iz trgovanja neobdavčeni, nadzora nad menjalnicami pa skoraj ni. Evropska komisija je zato pripravila predlog za sistemsko ureditev področja.
Težko bi našli boljši primer samorealizacije posameznika skozi njegovo službo, kot je primer Petra Thiela in njegovega podjetja Palantir. Zgodba o podjetju, ki na področju podatkovne ekonomije odpira nova etična vprašanja o družbenih problemih in tehnokratski ugrabitvi javnega diskurza, je namreč neločljivo povezana z njegovim ustanoviteljem in njegovim osebnim pogledom na svet.
Internet je digitaliziral skoraj vsa človeška opravila, vključno z razvadami. Kmalu po pojavu spleta so vzniknile prve spletne igralnice, ki so do danes zrasle v velikansko 60 milijard dolarjev težko industrijo. Zadnji pospešek so pripeljale kriptovalute, ki so omogočile novo dimenzijo anonimnosti. Kljub poizkusom oblasti, da bi spletno igralništvo regulirale in kršitelje onemogočile, je danes mogoče lažje in hitreje kot kadarkoli zapraviti stotak.
Pametne ure že nekaj časa niso le domena tehnoloških in športnih navdušencev, vse bolj so prisotne tudi med otroki. Ker omogočajo nadzor nad njimi, pa tudi med starši …
Arhiv
Po kategorijah
Po avtorjih