Apple je v zadnjem letu izdal štiri nove telefone in seveda se da še vedno kupiti tudi starejše modele. Vseeno pa smo letos v takšni situaciji, da je pri Applu izbira dokaj preprosta, saj imajo na policah dva telefona, ki sta glede na razpoložljive evre edina prava izbira.
Letos se je na strani Androida marsikaj spremenilo, tako da so se karte spet malce premešale. Nekatere spremembe so posledica političnih odločitev velesil in kot take v kontekstu našega poročanja res niso dobrodošle.
Pametni telefoni so zreli trg. To je opis stanja, ki ga začnejo uporabljati analitiki, ko se rast začne umirjati in začnejo cene spodobnih naprav upadati ter cene »premium« naprav rastejo.
Računalničarji smo že desetletja vajeni delati na daljavo. Računalnik, za katerem sedimo, je le most, prek katerega pridemo do naprav, ki jih v resnici uporabljamo oziroma upravljamo. S prihodom koronavirusa pa nismo več edini, ki potrebujemo tako funkcionalnost.
Video konference so v času pandemije postale čez noč esencialna, celo kritična infrastruktura. Po njih so planili tako podjetja kot potrošniki, saj smo vsi morali ostati doma. Svojo uporabnost so dokazale s tem, ko so preživele največji stresni test programske opreme, ki si ga lahko omislimo v računalništvu. Prvotno skepso in zadržke je nadomestilo navdušenje, ki bo verjetno za vselej spremenilo navade in uporabo tovrstnih storitev. Obenem je spodbudilo računalniško industrijo za nov krog inovacij na področju video konferenc.
Ko se je med letoma 2002 in 2004 po svetu širil virus sars, sva z bratom ugibala, kako bi se v Sloveniji odzvali, če bi morali ostre zaščitne ukrepe, vključno z omejitvijo gibanja, sprejeti tudi pri nas.
Medtem ko ostali kolegi pišejo o izkušnjah šolanja od doma na strani prejemnikov storitev, bodi tole pogled z druge strani. Še zdaleč ni enakovreden, saj so moji »šolarji« že odrasli ljudje, ki iz meni nepojasnjenih razlogov raje delajo doktorat, namesto da bi služili mastne denarje v industriji. Hkrati jih ni 30 na paralelko, temveč precej, precej manj. A vseeno, mentorstvo doktorandov od doma ni enako kot v živo.
Novi koronavirus je obrnil svet na glavo, življenje se je drastično spremenilo in primorani smo živeti drugače kot kadarkoli v preteklosti. Pandemija je presenetila vse, še najbolj pa so bili, po videzu sodeč, presenečeni šolniki.
Koronavirus je tako rekoč čez noč zaprl učilnice in predavalnice v skoraj vseh državah po svetu. Po začetnem šoku in spoznanju, da zaradi virusa šolska vrata ne bodo prav kmalu ponovno odprta, se je resnici na ljubo vsaj v Sloveniji zelo hitro začela organizacija alternativnega načina izobraževanja. Informacijske rešitve za učenje na daljavo sicer poznamo in ponekod celo uporabljamo že dolgo vrsto let, vendar v večini primerov le kot dodatni pripomoček, ne pa kot osnovni način dela. Tehnologija je kljub hipni rasti obremenitve vzdržala, šepa pa organizacija.
Novonastala situacija z virusom in s samoizolacijo pa je seveda posegla tudi v moje družabno življenje. S partnerico sicer nimava dece, imava pa dovolj prijateljev po vsej državi. Tako sem kmalu po začetku karantene vzpostavil virtualno krčmo, kjer se z njimi srečujem.
Oddaljeno delo ali službovanje od doma računalnikarjem ni tuje, saj nam narava dela omogoča kakovostno podporo in učinkovitost na daljše razdalje, zato smo bili na pandemijo karseda pripravljeni.
Za delo od doma je lepo in koristno imeti vso mogočo programsko opremo za timsko delo, telekonference in sourejanje datotek, toda najkoristnejša odločitev je bila nekaj precej bolj primitivnega: da smo, če malo pretiravam, na reverz odpeljali polovico monitorjev z oddelka. Domov.
Ne delam prvič od doma, zato mi kar gre. Le malce gneče je.
Če smo v podjetju navadno vezani na ure prihoda in odhoda z dela, imamo pri delu od doma sproščen režim, a vseeno morajo biti naloge opravljene kakovostno in dogovorjenih v rokih. Za delo od doma mnogi uporabljamo domači dostop do interneta in domače računalnike, ki so bili morda še do nedavna namenjeni zgolj predvajanju videa, filmov in glasbe ter igranju raznovrstnih računalniških igric.
V zadnjih tednih se je zame, roko na srce, spremenilo bore malo. Že dolgo namreč delam bolj ali manj izključno od doma pa tudi sicer čisto preveč časa preživim zroč v monitor ali kakšen drug zaslon.
Prvo, nad čimer se navdušujem, je dejstvo, da sem ravno pred dobrim mesecem zamenjal ponudnika internetnega priključka. Pri tem je bolj kot sam ponudnik ključno to, da sem s kabelskega priključka s hitrostjo 12/1 Mb/s prešel na optični priključek s hitrostjo 10/10 Mb/s. Tu je res odločilnega pomena ravno hitrost v smeri proti spletu, sploh pri prenosu datotek v službeno omrežje.
Nuja je res mati iznajdljivosti. V mojem primeru je bila tranzicija v domačo izolacijo razmeroma preprosta. Prvič zato, ker imam kljub službi na drugi lokaciji doma urejen pisarniški kotiček, kjer je vse potrebno za delo na daljavo. Drugič zato, ker sem že vrsto let uporabnik rešitev, lahko bi rekli celo promotor dela na daljavo.
Osebno veljam za velikega podpornika dela na daljavo. Tako si namreč zadnjih 15 let pretežno služim kruh, v enem od slovenskih podjetij pa celo pogodbeno sodelujem pri razvoju s tem povezane programske platforme. Sem navdušenec, ki je donedavna menil, da se da velik delež BDP ustvariti od doma in da so sestanki v živo stvar preteklosti ter narcisizma ljudi, ki se radi dajo poslušati.
V zadnjih tednih je pandemija zelo na hitro spremenila način dela ter sodelovanja podjetij in nekateri se že šalijo, da je covid-19 največji pospeševalec digitalizacije, kar smo jih doživeli. Zbrali smo nekaj nasvetov, kaj lahko naredite kot podjetniki ali zaposleni, da bo delo na daljavo enostavnejše, učinkovitejše in varnejše.
Na uporabnika računalnika danes preži več nevarnosti kot kadarkoli prej, zato je nujno, da sistem zaščitimo s protivirusnim programom, ki mu lahko zaupamo. Temeljito smo obdelali nekaj največjih varnostnih paketov na trgu in preverili, kaj ponujajo, kako so pri delu uspešni ter na kaj moramo paziti pri izbiri.
Znano je, da prek elektromagnetnih sevanj (EMS) lahko prenašamo podatke, talimo kovino in kuhamo hrano. Vendar pa v nasprotju z ioniziranimi sevanji vsi priznani znanstveni dokazi kažejo, da ima lahko EMS negativen vpliv na zdravje šele tedaj, ko je presežen določen prag izpostavljenosti. Kot velja za veliko večino substanc ali agensov, lahko tudi EMS predstavlja zdravstveno tveganje nad pragom, ki je določen na podlagi obstoječih znanstvenih raziskav in predstavlja temelj mednarodnim smernicam Mednarodne komisije za varstvo pred neionizirnimi sevanji (ICNIRP), ki jih priporoča tudi Svetovna zdravstvena organizacija (SZO).
Gregor Kocijančič, Mladina, Foto Uroš Abram
V Monitorju redno pišemo o novih tehnologijah, hkrati pa razbijamo mite in urbane legende o njihovi škodljivosti, kar je v zadnjem času aktualno predvsem v povezavi s prihajajočimi omrežji pete generacije, 5G. Po fiasku, ki si ga je z javno debato na ministrstvu za javno upravo privoščil minister Rudi Medved (»Saj ne vemo, kdo ima prav,« je izjavil ob soočenju znanstvenikov in teoretikov zarote!), se nam zdi pomembno debato prepustiti strokovnjakom, znanstvenikom.
V uredništvu Monitorja smo prejeli pritožbo Inštituta za bioresonanco in regulativno medicino (IBRM), ki se nanaša na članek Merilniki elektromagnetnih sevanj in zaslužek z njimi v prejšnjem Monitorju.
Lažne novice na internetu postajajo čedalje bolj razširjene in so velika industrija, s katero poskušajo različne skupine javno mnenje obrniti v svoj prid. Te niso vedno bizarno neverjetne, temveč lahko na prvi pogled delujejo zelo verodostojno. Precej truda potrebujemo, da jih ovržemo brez sence dvoma, čeprav lahko dostikrat že hitro posumimo, da nekaj smrdi.
Božiček mi je prinesel prav posebno darilo: opazoval sem lahko, kako na družbenih omrežjih klijejo teorije zarote, kako bizarne ovinke ubirajo in kako čredni nagon hrani tudi najnizkotnejše vzgibe. Imel sem sedež v prvi vrsti.
Monitorjevo uredništvo je že od svojih začetkov izredno raznoliko, avtorji so zbrani z vseh vetrov. Vsem pa nam je skupno, da nas zanima tehnika v vseh mogočih oblikah, od programiranja, »šraufanja« računalnikov, sistemske administracije in izdelave lastne elektronike do ne nazadnje izdelave električnih prevoznih sredstev. Vsi povrh vsega uporabljamo tudi klasične računalnike in pametne telefone, na njih pa so, spet, kar najbolj različni programi in aplikacije.
Podjetje Epic Games je sredi oktobra povzročilo val navdušenja in groze, ko je svet igre Fortnite izginil v črni luknji. Starši, ki se pritožujejo nad prekomernim igranjem iger in so v nenehnih sporih s svojimi najstniki in najstnicami, so si oddahnili, igralci pa so z nestrpnostjo čakali nadaljevanje. Po poročanju časopisa The Guardian je prek spletnih storitev, kot sta Youtube in Twitch, uničenje priljubljenega prizorišča v enem večeru spremljajo več kot šest milijonov ljudi.
Laserski tiskalniki so tako samoumeven del klasičnih pisarn, da jih ima marsikdo že skorajda za pohištvo. Gre za dolgočasne naprave, za katere pogosto pozabimo, koliko časa jih sploh že imamo.
Zahtevni igričarji seveda začnejo pri zmogljivem računalniku, a imajo tudi zunanje naprave pomembno vlogo. Tako si grafično zmogljiv računalnik zasluži tudi primerljiv monitor.
Arhiv
Po kategorijah
Po avtorjih
