»Zdravo, krasen! Ime je Lilly, jaz ameriška vojska trenutno stoji v Dubaju, da se borim z Bad teroristi. Oprostite, ker sem tako naprej, številka je ...« Približno takšne so – seveda skoraj vedno zapisane v »angleščini« – uvodne vrstice prevarantskih sporočil, s katerimi se srečujemo v družabnih omrežjih, še posebej pa v različnih aplikacijah za zmenke.
V zadnjih nekaj letih sem v spletu gotovo kupil več sto različnih izdelkov. Največ seveda tehnike, pa obleke, vitamine, pohištvo, celo gradbeni material. Sosedje mi hudomušno očitajo, da s toliko nakupi pomembno prispevam k poslovanju Pošte, ki dostavi večino naročenih dobrin. Četudi sem že imel opravka z reklamacijo, zaenkrat nimam slabih izkušenj.
Leto je naokoli in na vrsto je prišel Monitorjev preizkus sodobnih digitalnih televizorjev. Preizkusili smo več kot ducat pametnih digitalnih televizorjev, ki se hvalijo z ločljivostjo 4K/UHD, in zadovoljno ugotovili, da je napredek očiten.
Svet kriptovalut ponuja svobodo našega denarja – svobodo, da postanemo svoja banka, hkrati svobodo, da je naš denar izgubljen ali odtujen. Načinov varovanja je več, med pogosteje priporočenimi so strojne denarnice.
Računalnik in pametni telefon v dobi kriptovalut nista več le sila uporabna komunikacijska in informacijska pripomočka. Postala sta uporabnikov sef, kjer hrani svoje denarce, vrednostne dokumente in druge dragotine. Zato velja razmisliti, kako uporaben je trezor, ki široko odprtih vrat in brez enega samega stražarja čaka na mimoidočega tatina. Kajti prav to sta v marsičem omenjena računalnik in mobilec.
Čedalje več storitev nam omogoča, da nastavimo dvostopenjsko preverjanje pristnosti ob prijavi. Za vstop ne zadostujeta več zgolj uporabniško ime in geslo, temveč moramo posredovati tudi enkratno geslo, ki ga ustvari pametni telefon ali namenska naprava. Tak način prijave precej omeji možnosti za vdor. Kako telefon ustvari veljavno enkratno geslo, če nima povezave z internetom?
V času navdušenja nad tehnologijo veriženja blokov in kriptovalutami se le malokrat ustavimo pri slabih straneh te tehnologije, ki je za nekatere tudi smrtonosna.
Zagovorniki kriptovalut pogosto poudarjajo, da je ena izmed glavnih prednosti odsotnost centralne avtoritete, kar prinaša neizpodbojnost transakcij. Najočitneje to opazimo pri vdorih in krajah, ko lahko ves svet spremlja, kam so odpotovali denarci, a jih nihče ne more vzeti in vrniti. In doslej je bilo takih incidentov res veliko.
Ste se kdaj vprašali, kako nastanejo bitcoini ali pa katere druge kriptovalute? Njihova »izdelava« ni niti približno podobna nastajanju klasičnega denarja, postopku pa se reče rudarjenje. Prihodnje leto bo praznovalo že desetletje obstoja, podrobneje pa ga predstavljamo v nadaljevanju.
Tehnologija veriženja blokov in kriptovalute so zadnja modna muha v dobi informacijske tehnologije. Zgodbe o finančnem uspehu, podpora znanih osebnosti, medijska vseprisotnost in hitri vstopi na globalne trge ... vse to so razlogi za vedno večje zanimanje razvijalcev projektov na eni strani in vedno večje število razočaranih uporabnikov na drugi strani.
V zadnjih treh letih je postala javna ponudba kriptožetonov priljubljen in donosen način financiranja novih projektov, ki imajo potencial razrasti se v uspešna podjetja. Dandanes lahko vsakdo izda svoje kriptožetone, ki jih ponudi željnim investitorjem. V minutah lahko zbere milijone. Z zbrano uveljavljeno kriptovaluto potem financira svoj projekt, vlagatelji pa pričakujejo donos zaradi uspeha ideje in s tem povezane rasti vrednosti kriptožetonov.
Kriptovalute so mnogim prinesle znatno premoženje, zato je čedalje pogostejše vprašanje, kolikšen delež si bo odrezal Furs. Ker je področje novo, ni nejasna le višina obdavčitve, temveč tudi čisto tehnično vprašanje – kako pravilno napovedati te prihodke. Obrnili smo se na Furs, kjer so nam prijazno in obširno razložili, kako dati cesarju, kar je cesarjevega. Za nestrpne: cesar ne zahteva veliko.
V svet kriptovalut običajno vstopimo s trgovanjem, a ko se tovrstnega mešetarjenja naveličamo, jim zaupamo nalogo, za katero so bile prvenstveno ustvarjene. Prislužene bitcoine in druge kriptovalute uporabimo kot običajen denar, za zapravljanje. Po začetnem razcvetu trgovin, ki so sprejemale kriptovalute, se je njihova rast ustavila. Danes digitalne kovance najlažje potrošimo na spletu.
V svetu kriptovalut najprej opravimo svoj prvi nakup, nato se preizkusimo v vlogi dnevnega trgovca, zatem prislužene denarce potrošimo v prihodnosti, v trgovinah, ki sprejemajo sodobno plačilno sredstvo. Po začetnem navdušenju si želimo še več. Zavemo se, da je sleherno opravilo s pravimi orodji lažje, tudi kriptotrgovec ima predpisano obvezno opremo.
Kriptovalute so kot divja reka, nikoli ne veš, kam te bodo zanesle. Če pluješ proti toku, si obsojen na propad. Znalci, ki znajo ukrotiti brzice in njihovo nepredvidljivost, pa so bogato nagrajeni. Znanje pridobivamo iz napak, najbolje tujih. Hitro rast in padce obrnemo v svojo korist z dnevnim trgovanjem.
Bitcoin je sinonim za kriptovalute in zato logična izbira večine. Čeprav na trgu še vedno močno vodi, so zasledovalci vse bližje. Zdi se, da se dnevi njegove vladavine iztekajo. Kdo so dostojni tekmeci za kriptoprestol in kako do njih, bomo raziskali na naslednjih straneh.
Kriptovalute so prelomna tehnologija, ki je v želji po lahkem zaslužku obsedla slehernika. Vsak (že) ima soseda, ki si je z rastjo bitcoina privoščil počitnice, avto, vikend ali hišo, zato bi tudi sami radi vedeli, kako do skrivnostnega, nevidnega denarja, ki strmo povečuje svojo vrednost. Ker nekje pač moramo začeti, predlagamo, da se v iskanje sodobne zlate žile podamo z naslednjim vodnikom.
Ključni gradnik bitcoina je tehnologija veriženja podatkovnih blokov, oziroma blockchain. Pred desetletjem jo je izumil človek ali podjetje, ki se skriva za psevdonimom Satoši Nakamoto, kakopak za potrebe te kriptovalute. V bistvu pa ni nič drugega kot transparenten, nespremenljiv in trenuten način knjiženja podatkov. Kot, recimo, beležka, v kateri podatkov ni mogoče potvarjati za nazaj.
V zgodovini ne manjka primerov, ko je vrednost kakšne dobrine tako hitro zrasla, da so jo ljudje začeli kupovati samo zato, da bi jo dražje prodali naprej. Najsi gre za čebulice tulipanov, delnice, nepremičnine ali kriptovalute, vzorec je vedno podoben. Eksplozivni rasti, ki jo spremljajo zgodbe o novopečenih bogataših, sledita nenadna sprememba in agonija dolgega upadanja. Se v zadnjih stoletjih res nismo ničesar naučili?
Medtem ko je identiteta izumitelja bitcoina zavita v tančico skrivnosti, so izvori številnih drugih kriptovalut precej jasnejši. Nekatere so postavili posamezniki, druge organizacije, tretje so nastale kot parodije. Precej novodobnih bogatašev najdemo med temi izumitelji, pridružujejo pa se jim še najzgodnejši uporabniki, ki so svojčas za drobiž nakupili ali narudarili danes milijone vredne količine kriptovalut.
Vse od izida slavnega članka, v katerem je opisan ustroj bitcoina, zlasti pa od prve večje rasti tečaja, se ljudje sprašujejo, kdo je Satoši Nakamoto. Identiteta skrivnostnega izumitelja bitcoina je uganka, ki po zanimanju prekaša skrivnost roparja D. B. Cooperja ali Jacka Razparača. Do zdaj so še vsi poizkusi vodili v slepe ulice in v resnici sploh ne vemo, ali je Satoši Nakamoto en človek.
Silicijeva dolina je veljala za svetlo pot v prihodnost, njeni glavni paradni konji (Google, Amazon, Apple in drugi) pa so dolgo uživali družbeni ugled, ki je izviral predvsem iz občutka napredka, odprtosti in dostopnosti. A časi se spreminjajo.
Afera Cambridge Analytica se odvija po predvidenih smernicah. Generalni direktor omrežja Facebook, Mark Zuckerberg, je sredi aprila sedel na vroči stol obeh domov ameriške politike in odgovarjal na bolj in manj posrečena vprašanja ameriških senatorjev in kongresnikov o poslovnih praksah svojega podjetja.
Po razkritjih afere Cambridge Analytica, kjer se je izkazalo, da je omrežje Facebook podatke o svojih uporabnikih delilo z več podjetji, ta pa so jih nato izkoriščala v oglaševalske namene, so svoj kos mesa poleg razburjenih uporabnikov in nevladnih organizacij zahtevali tudi ameriški politiki v senatu in kongresu.
Vse, kar zadnje čase beremo o Facebooku, vsa Zuckerbergova opravičevanja, vsi »popravki«, ki jih obljublja, vse to je dimna zavesa. Kajti vse to, o čemer poslušamo, je v resnici del Facebookovega poslovnega modela, vse to je del tega, kar Facebook je. Pa vendar, ali je mogoče, da se jim kdaj kaj zalomi enostavno zato, ker so preveliki? Ker so nerodni? Ker ne zmorejo upravljati milijard uporabnikov in stotin držav z njimi lastnimi predpisi in posebnostmi? Varnostna/finančna vrzel, ki smo jo februarja in marcu odkrili, preizkusili in tudi zaprli pri Monitorju, kaže natančno na to.
Mobilni telefon je kategorija naprav, ki je svet še ne dolgo nazaj ni poznal. Telefoni so praktično v vsakem žepu, za kakšno drugo elektroniko pa to težko rečemo. Od prvih mobilnih telefonov je minilo že nekaj desetletij in vsak ima svojo zgodovino nakupov.
Lani smo pokopali telefone, ki bi bili popolnoma neuporabni. Zdaj imamo v najcenejšem razredu le še slabe in spodobne. Na prvi pogled je izbire sicer veliko, a stvarnost je drugačna.
Večpredstavni predvajalniki so blesteli pred desetletjem, ko so televizorje in računalniške monitorje spreminjali v omrežena večpredstavna središča. Njihova vloga se do današnjih dni ni spremenila, so pa pametni televizorji poskrbeli, da so te naprave pristale v nišni kategoriji.
V svetu programske opreme, ki omogoča predvajanje večpredstavnih vsebin »na sto in en način« in na različnih napravah, smo v zadnjem desetletju priča izoblikovanju dveh taborov. Mar programa Kodi in Plex sploh puščata še kaj možnosti drugim? Prepričali smo se, da dvoboj zlahka preraste v troboj ali celo četveroboj.
V računalništvu se redko zgodi, da kakšna odkrita ranljivost pesti vse modele naprav, ki so izšli v zadnjih dveh desetletjih. Še redkeje se zgodi, da spremeni razmišljanje, zgradbo in način, kako računalnike izdelujemo in kako delujejo. V začetku januarja razkrite ranljivosti v modernih procesorjih so povzročile prav to. Novi procesorji ne bodo nikoli več takšni, kot so bili. Stari procesorji pa bodo počasnejši.
Arhiv
Po kategorijah
Po avtorjih
