Mobilna denarnica, drugič
Da »se greš« mobilno denarnico, v resnici ni nujno, da si banka, dokazuje podjetje Halcom. Predstavilo je namreč mobilno aplikacijo Hal mBills, ki ponuja nekaj tistega, kar bi pričakovali od bank. Ne pa (še) vsega.
Da »se greš« mobilno denarnico, v resnici ni nujno, da si banka, dokazuje podjetje Halcom. Predstavilo je namreč mobilno aplikacijo Hal mBills, ki ponuja nekaj tistega, kar bi pričakovali od bank. Ne pa (še) vsega.
Rešitve za mobilno plačevanje so že lep čas ena najbolj vročih tehnologij, ki obljubljajo velike spremembe v načinu, kako bomo kupovali in plačevali v prihodnje, a so bile doslej na voljo predvsem na večjih in bolj razvitih trgih. Izjema je predvsem vsem znana Moneta, ki pa ima izrazito krajevni značaj in omejeno podporo na prodajnih mestih.
Položnice so nadloga, ki nas čaka vsak mesec – elektrika, voda, gretje, komunikacije, RTV. Nadloga zato, ker gre za redne odlive z naših bančnih računov, in nadloga zato, ker je s plačilom kar nekaj dela.
Bančne poslovalnice se še vedno šibijo pod marmorjem, ki smo ga vajeni že desetletja, le vedno bolj prazne so in vedno manj jih je. Naredile so namreč vse, da so svoje poslovalnice preselile kar v naše domove. In prav je tako.
Tiskalnik je bržkone ena najbolj dolgočasnih naprav, kar jih krasi naše pisarne. Kljub temu se bralci redno obračajo na nas po nasvete v zvezi z njimi, zato smo po daljšem času spet zbrali nekaj več brizgalnih modelov, namenjenih domačim uporabnikom.
Računalniški virusi so vedno pereča tema in vsi, razen avtorjev in kriminalnih združb, ki jih uporabljajo za svojo nelegalno pridobitno dejavnost, si želimo, da bi jih sploh nikdar ne bilo.
Danes se zdi, da se vse naprave brez žic in brez resnega truda povezujejo v splet. Kljub temu se pogosto zgodi, da moramo spletno povezavo pripeljati v kak bolj oddaljen kotiček. To lahko naredimo brezžično, lahko pa uporabimo tudi žice, ki sicer niso namenjene prav za to.
Hibridne avtomobile poznamo že dolgo, hibridne čolne (beri: jadrnice) še dlje, zakaj ne bi postali še hibridni kolesarji? Danes je mogoče prav vsako kolo predelati v hibridno, in to smo tudi preizkusili.
Ker sem navdušen nad avtomobili, nad električnimi pa še toliko bolj, sem si v okviru tokratne »električne številke« Monitorja tudi sam izboril nekaj dni za preizkus.
Potrošniki se danes navdušujemo nad svojimi digitalnimi in električno gnanimi pomočniki in igračkami – pametnimi telefoni, tablicami, ultraprenosniki, nekateri celo nad avtomobili. Električnimi avtomobili v merilu 1 : 1, ne malimi radijsko vodenimi igračkami, da se razume. Je morebiti napočil čas digitalne/električne preobrazbe avtomobilske industrije?
55-palčni model UH750V prinaša velik preskok – ne le po diagonali, temveč tudi po kakovosti prikazane slike (in z nalepko 1400 evrov žal tudi v ceni). Ta ob ustrezno kakovostnih virih postreže z resnično živobarvno in kontrastno sliko, tehnologija HDR Pro pa bo navdušila fotografe, saj z njo ustrezno posnete fotografije resnično oživijo. Celo naš testni posnetek 4K HDR, ki je sicer delo Sonyjevega demo studia, je bil na LGjevem televizorju videti za odtenek bolje kot na matičnih izdelkih. Podobno kot vsi tokrat preizkušeni 55-palčniki tudi LGjev televizor pri virih slabše ločljivosti ni sposoben čudežev, zato predvajanje vsega, kar ne premore vsaj oznake HD, odsvetujemo.
Na policah trgovin še vedno prevladujejo digitalni televizorji polne visoke ločljivosti, a jim modeli z ultravisoko ločljivostjo vedno bolj odžirajo tako prostor kot pozornost in kupce. Preizkusili smo več kot ducat pametnih televizorjev z ločljivostjo 4K/UHD in še tri »klasike« z ločljivostjo slike 1080p, pač, za dobro vago.
Oblačne storitve imajo kup prednosti. Med pomembnejšimi so varnost, dostopnost in razširjenost. Zmanjšujejo stres, tehnične težave in stroške. Informacije v oblaku so zaščitene pred nepovabljenimi gosti, do njih pridemo ne glede na opremo, ki jo uporabljamo, za nameček so nam na voljo od vsepovsod. Resda zaenkrat niso izpolnile prav vseh obljub, a življenje z njimi je preprostejše in, to je še pomembneje, učinkovitejše.
Umetna inteligenca je trenutno najbolj vroča tema v Silicijevi dolini, pa tudi drugod po svetu. Nekateri menijo, da so pametne digitalne pomočnice resnični nasledniki današnjih operacijskih sistemov, aplikacije v njih pa bodo nadomestili programi za avtomatizacijo ali boti. Prve zametke teh programov veliki ponudniki začenjajo uvajati že danes.
Stanje na cestah in cestna infrastruktura nam v praksi omogočata razmeroma hitro vožnjo le po avtocestah. Višje hitrosti pa od voznika zahtevajo večjo zbranost. K točnosti njegovih reakcij močno pripomorejo različni asistenčni sistemi, ki smo jih vzeli pod drobnogled tokrat.
Ob nakupu cenovno res zelo ugodnih telefonov iz daljne Kitajske se upravičeno postavlja nekaj dodatnih vprašanj. Najprej, kako je z garancijsko dobo in servisom? Če telefon kupimo po Amazonu, ga lahko v primeru okvare v garancijskem roku mirno vrnemo, kaj pa bi na to porekli v kitajski trgovini?
Preizkus cenejših telefonov je vedno iskanje dobrega v slabem. Te telefone je namreč nemogoče preizkusiti v vakumu, saj jih nenehno primerjamo z dražjimi in najdražjimi modeli.
Telefoni so že dalj časa novi računalniki, saj omogočajo skoraj vse, včasih celo več, kot sive škatle, ki še vedno brnijo pod mizo. Žal so temu primerne tudi cene, saj lahko vrhunski telefon stane tudi dvakrat več od povprečnega računalnika. Toda, ali res potrebujemo vrhunski telefon?
Računalnikarji smo pri upravljanju domačih usmerjevalnikov vajeni, da začnemo z vpisom naslova IP 192.168.1.1 v brskalnik, kjer je ponavadi uporabniški vmesnik. Danes pa lahko večino usmerjevalnikov nastavljamo kar z aplikacijo na telefonu.
Brezžične usmerjevalnike v Monitorju spremljamo od samih začetkov in vsako leto smo priča kakšnem premiku, ki celotno kategorijo pomakne naprej.
Ko neka tehnologija dozori, postane dostopna vsem, prodajati jo začnejo v supermarketih in – izdelovalci se začnejo truditi z zunanjo podobo izdelkov. Temu smo priča tudi med usmerjevalniki Wifi, ki smo jih tokrat znova preizkusili.
Izbiranje najboljših programskih izdelkih leta 2015 je silno preprosto, pa tudi zelo zapleteno.
V minulem letu je večina izdelovalcev poskrbela predvsem za nadaljnji razoj izdelkov iz preteklih let. Vznemirljivo novih, izstopajočih izdelkov je bilo razmeroma malo. Zanimivo, da se začenja enako dogajati tudi na področju mobilnih naprav, ki vstopajo v zrelo obdobje, ko je težko dodajati revolucionarne novosti v že tako bogat nabor lastnosti. Toda trg je kljub temu zasičen s številnimi novimi modeli in različicami izdelkov, s katerimi skušajo izdelovalci najti nove tržne niše. Naloga urednikov Monitorja je, da iz te množice izluščimo tiste, ki so najboljši.
Minulo leto, 2015, nemara ni bilo tako bogato z novostmi kot kako drugo, a smo ga v Monitorju izkoristili za preizkus množice izdelkov, strojnih in programskih. Avtorji, ki s članki pokrivajo določena področja, so naredili pregled leta in ga obnovili v pripetih člankih.
Operacijski sistem Android je ena pomembnejših igričarskih platform, o čemer priča bogata bera naslovov na tržnici Google Play. Večina se odlično igra tako na telefonih kot tablicah. Velike tablice so za igranje okorne, zato se raje igramo z manjšimi. Naslednjih nekaj zabavnih izdelkov sodi k obvezni opremi novega lastnika androidne tablice.
Kako izjemna tablica je iPad Mini 2 oziroma iPad with Retina, pove to, da je že dve leti niso nadomestili. Lani, torej leto dni po izidu, so predstavili iPad Mini 3, ki se od dvojke razlikuje le po tem, da ima bralnik prstnih odtisov. Letos jo je nadomestila iPad Mini 4, ki ima končno dva gigabajta pomnilnika in hitrejši procesor. Štirice še nismo dobili na preizkus in je cenovno postavljena višje kot Mini 2. To pa Apple še kar prodaja in za 320 evrov dobimo zares odlično tablico.
Ko smo v žepu še nosili telefone, ki so bili relativno majhni, so se prve tablice z diagonalo desetih palcev zdele tako velike, da je v hipu zraslo tržišče njihovih manjših različic. Danes, ko imajo telefoni tudi 6 palcev ali več, je zanimanje zanje manjše. Pa je to res upravičeno?
Tablice se ne prodajajo dobro. To zdaj lahko že brez težav rečemo, a kaj, ko tako preprosta razlaga redkokdaj zaobjame vsa dejstva na trgu zabavne elektronike ...
Model 49PUS7150 predstavlja srednji razred ponudbe sodobnih Philipsovih televizorjev. Za slabih 300 evrov dražje od najcenejšega televizorja dobimo na preizkusu resnično spodoben digitalni televizor. Philips 49PUS7150 je predstavnik najpametnejših televizorjev ta hip, saj premore že tretjo generacijo izvedbe sistema Android, in to se vsekakor pozna. Menuji televizorja so zelo odzivni, delovanje pa tekoče, predvsem po zaslugi štirijedrnega procesorja. Android različice 5.1, prilagojen za rabo s televizorjem, navduši s kopico uporabnih aplikacij. Philips lahko pohvalimo, da si je vzel čas tudi za slovenski trg in zajel kar 30 delno ali v celoti krajevno prilagojenih aplikacij. To je bistveno več kot pri drugih izdelovalcih. Na 16 GB vgrajenega pomnilnika (dodatno razširljivega s ključkom USB) lahko seveda namestimo še vrsto drugih aplikacij in iger iz ekosistema Android oziroma Google Play. Televizor upravljamo bodisi z nadgrajenim klasičnim daljincem, ki ima na hrbtni strani vgrajeno priročno tipkovnico, ali pa prek storitve Google Cast z drugo pametno napravo z zaslonom, občutljivim na dotik, kar še olajša krmarjenje po spletnih straneh, aplikacijah in drugih vsebinah.
Ko so televizorji postali ploski, so v trenutku postali nesramno dragi, ko so postali veliki, se jim je to zgodilo ponovno, da o zadnji »revoluciji«, ko so postali visokoločljivi (4K), niti ne govorimo. Danes, se, kot kaže, dogaja nasproten proces – 49- in več-palčni televizorji ločljivosti 4K so lahko tudi že kar ugodni.
Arhiv
Po kategorijah
Po avtorjih