50 mm f/0,95. To večina bralcem ne pomeni nič, tistim, ki razumejo to kombinacijo številk in črk, pa se bržkone vsaj malo dvigne utrip. Gre namreč za objektiv, tak, ki ga uporabljamo pri resnejši fotografiji. A to kljub vsemu niso ravno vsakodnevne številke, ne gre za prav vsakodnevni objektiv.
Pravkar sem se preselil in z veseljem ugotovil, da imam za povezavo v internet na voljo hitre žične (ADSL), pa tudi brezžične (GSM) komunikacije. Ker nisem poznavalec, me zanima, kaj mi priporočate - kaj je bolje, kaj hitreje in kaj ceneje? Naj se odločim za brezžične ali žične megabite?
Naj mi sir Tim Berners-Lee oprosti, če bom v naslednjem stavku preveč drzen. Leto 2010 je bilo za razvoj spleta drugo najpomembnejše doslej. Ne spomnim se namreč, da bi se v dvajsetih letih, odkar je angleški inženir obelodanil genialno idejo o hiperpovezavah, v obdobju enega koledarskega leta v spletu odvijale tako korenite spremembe kot letos.
Razpotje, na katero je splet pripeljal tiskane medije, vse bolj očitno kaže dve možni poti naprej. Obe sprejemata splet kot nov, v prihodnosti najpomembnejši kanal distribucije vsebin, vendar pa se očitno razhajata pri načinu predstavitve teh vsebin.
Prišel je z velikim pompom in obnorel svet ... To bi lahko napisal za skoraj katerikoli izdelek, ki jih je v zadnjih nekaj letih izvrgla Applova tovarna idej, v mislih pa sem imel čisto konkretno zadevo - belo/srebrno/sivo tablico brez tipkovnice. Tisto, ki je prevelika, da bi jo prislonil k ušesu in telefoniral. Skratka - iPad.
Mobilne naprave ne spreminjajo le načina, kako uporabljamo, ustvarjamo in konzumiram digitalne podatke, temveč tudi sam način, kako mobilne naprave razširjamo z novimi funkcionalnostmi in storitvami. Med klasične namizne programe in spletne storitve se vriva tretja kategorija program(čk)ov, ki ima vse večji pomeni in po drugi strani spreminja področje programske opreme, kot ga poznamo danes.
Prenosni računalniki so se v svojem kratkem obstoju pravzaprav zelo malo razvili. Najhitrejši in najopaznejši razvoj se je dogajal praktično v pradavnini osebnega računalništva - osemdesetih. V devetdesetih smo dobili še barvne zaslone, v zadnjem desetletju pa se je razvoj nekoliko upočasnil.
Če se zadnje čase količkaj pomudimo pri novicah na televiziji, v časopisih ali v spletu, ne moremo mimo fenomena Wikileaks. Fenomena z veliko začetnico, saj tudi če se omejim le na "tehniko" in zanemarim politiko, zlahka najdem kar nekaj zanimivih poudarkov.
Poslušam in berem, da po svetu že dalj časa na vse možne načina iščejo in preganjajo tiste, ki se ukvarjajo z deljenjem filmov in televizijskih serij, hkrati pa še bolj poslušam, da to tudi pri nas bolj ali manj vsi počnejo. Se vam ne zdi to nekoliko paradoksalno? Kakšno je vaše mnenje, je "filmsko piratstvo" družbeno sprejemljivo ali ne?
"Če rabiš podatke o komu s Harvarda, samo reci. Imam čez 4.000 e-sporočil, slik, ..." "Kako si prišel do tega?" "Kar poslali so mi. 'Zaupajo mi', k*rci zmešani" .
Med številnimi novostmi, ki jih v naše vsakdanje življenje vnašajo mobilne naprave, je tudi nova uporabniška izkušnja, povezana z nameščanjem in nadgrajevanjem programske opreme. Spletne prodajalne programske opreme (AppStori) po eni strani poenostavljajo življenje uporabnikov, po drugi pa potencialno omejujejo svobodo in zaslužek neodvisnih izdelovalcev programske opreme. Celoten koncept pa se bo, kot kaže, zelo hitro preselil z mobilnih naprav tudi na navadne osebne računalnike.
Upal bi si trditi, da nas je dandanes že kar veliko, ki vsaj del službenega časa posvetimo brskanju po internetu, kar nekaj pa takih, ki pomanjkanje časa za tako početje nadoknadimo z dodatnim brskanjem od doma. In se niti ne zavedamo, kako izkrivljen pogled na (tehnološki) svet lahko imamo zaradi tega. Predvsem tisti, ki nas zanima tehnika in se izobražujemo prek "angleško govorečih" strani.
V tokratni številki si lahko preberete reportažo s fotografskega sejma Photokina. Gre za sejem, na katerega največja (in pravzaprav tudi vsa druga) podjetja v svetu fotografije privlečejo vse, kar imajo pokazati. Največjega zanimanja so seveda deležni ravno novo predstavljeni fotoaparati. Tu velja, da so najdražji in najzmogljivejši tudi najzanimivejši za širšo publiko in privlačijo največ obiskovalcev (pa čeprav ti obiskovalci omenjenih aparatov večinoma ne kupujejo).
Odločam se za nakup novega telefona, pa vidim, da je skorajda že nemogoče najti takšnega, ki ne bi imel zaslona občutljivega na dotik. Berem, da je tudi vedno več prenosnikov takšnih, navsezadnje bodo menda njihov grobar prav tablice, občutljive na dotik. Kakšno je vaše mnenje - so naprave "na dotik" danes res bolj zmogljive kot običajna tipkovnica?
Microsoft v zadnjem času doživlja poraz za porazom. V drugem četrtletju letošnjega leta je operacijski sistem Windows Mobile poganjal le še 5 odstotkov prodanih pametnih telefonov, medtem ko odprtokodni Android dosega 17-odstotni tržni delež in je najhitreje rastoči operacijski sistem v tem segmentu. Internet Explorer po zadnjih raziskavah uporablja manj kot polovica uporabnikov spleta, kar pomeni dokončno zmago odprtih spletnih standardov. In da bo mera polna - Apple je po tržni kapitalizaciji prerasel Microsoft.
Bodo tablice res rešile (tudi) založniške težave, ki se jih otepajo tako po svetu kot pri nas? Apple je prepričan, da bo tako, prav tako Rupert Murdoch. Glede na to, da se jih resno lotevajo tudi slovenski založniki, naj bi bile enako odrešujoče tudi pri nas. Ali res?
Osebni računalniki so nas v vseh teh dolgih letih navadili na določen način dela, zlasti kar zadeva uporabo programov in hrambo podatkov. Zanimivo, da tudi prihod interneta in spletnih storitev pri marsikom ni povsem spremenil prepričanja in temeljev, kako delamo s podatki, saj večina še naprej prisega na "lokalno" hrambo. Toda storitve oblaku, še posebej pa nova generacija mobilnih naprav napoveduje, da se bo to temeljito spremenilo.
V teh dneh je dvignila kar nekaj prahu novica s strani raziskovalnega inštituta Morgan Stanley Research, da je rast prenosnikov prvič nazadovala. Letošnji avgust je tako prvi mesec, ko so (v ZDA seveda) prodali manj prenosnikov kakor v enakem obdobju lani. Ta padec je sicer majhen - po njihovih podatkih 4 %, a kljub temu zanimiv.
Danes osebno računalništvo in velik del zabavne elektronike temeljita na inovativnosti in prodornosti zgolj treh podjetij. Vsako izmed njih ima svoj poslovni model, svojo vizijo in od tega, kateri model bo prevladal, je odvisno, kako se bo odvrtel svet v prihodnosti.
"V spletu sem že velikokrat zasledil, da se nam obeta zaton klasičnih, papirnih knjig. Še posebej v zadnjem času pa je vse večkrat najti zapise o tem, da se bo kot naprava, ki bo to dosegla, na koncu izkazal Appleov iPad. Ker že vse živvljenje veliko berem, bi se rad pripravil; kaj naj si torej omislim - iPada ali klasičen bralnik, morda kar Amazonov Kindle? Oz. - če kupim iPada, bom potreboval tudi še Kindla?"
Povprečen tehnološko ozaveščen bralec, ki precejšen del dneva preživi v spletu, je v zadnjem času najverjetneje prišel do sklepa, da so elektronski bralniki knjig že bolj ali manj premagali običajne "papirne" knjige. Izkaže se, da to v resnici, pa še to le skorajda, velja kvečjemu za ameriški del spleta, zaradi amerikanocentričnosti spleta pa tako spoznanje vse prehitro posplošimo na Evropo in celo, bognedaj, na Slovenijo.
Pravica do zasebnosti je ena tistih vrednot in pravic, ki je vsakomur zelo pri srcu in za katero smo se, če je treba, pripravljeni tudi boriti. Za informacijsko družbo pa vedno bolj velja, da na vse mogoče načine in predvsem nenehno ogroža to našo bolj ali manj skrbno negovano pravico. Najhuje je to, da se nam je še bolj kot spretnih hekerjev, paparacov ali novic ter promocije željnih blogerjev treba bati predvsem početja držav, v katerih živimo.
V teh dneh naj bi, po prvotnih napovedih, že lahko občudovali prve naprave s pompozno napovedanim, revolucionarnim operacijskim sistemom Chrome OS, a zadnje novice sporočajo drugače.
O pikah na optičnih tipalih je bilo prelitega že veliko črnila - tudi našega. Odkar so digitalni fotoaparati postali priljubljen vsakdanji kos elektronike, smo novinarji težili in nergali čez način, kako podjetja prodajajo omenjene naprave. Govorimo seveda o številkah, ki nam v praktičnih pogledih o samem aparatu ne povedo praktično ničesar. No, ko smo pred leti preizkušali digitalne aparate, katerih tipala so nosila tri ali štiri milijone pik, so bile razlike še vidne (pa še takrat smo se za to morali potruditi). A po šestih ali sedmih milijonih pik jih nismo več zaznali.
Odločam se o nakupu novega prenosnika, pa se ne morem odločiti med velikim prenosnikom z velikim zaslonom, ki ga terjajo moje Excelove tabele, in majhnim prenosnikom, ki bi mu dodatno priklopil zunanji velik monitor. Kakšno je vaše mnenje o obeh možnih rešitvah?
Uspeha Androida ni več mogoče prezreti. Trenutno najbolj vroč sistem za mobilne naprave se seli tudi v televizijske sprejemnike, večpredstavne predvajalnike in igralne konzole. Priljubljenost je gotovo tudi posledica zelo ugodnih pogojev, pod katerimi je sistem na voljo izdelovalcem naprav, to pa gre nekaterim v nos.
Malo manj kot pol leta po predstavitvi Apple iPada navdušenje nad napravo ne pojenja. Prej nasprotno, prodajo vse, kar jim uspe narediti, in ljudje marsikje po svetu še naprej čakajo v vrsti, da pridejo do svojega primerka. Toda, ali ne gre za še eno modno muho, posledico črednega nagona, ki je v nas vseh? Ne, skoraj vsakdo, ki se je imel priložnost poglobiti v iPad, se bo strinjal, da gre za presneto dobro napravo, lahko bi rekli že revolucijo.
Prav zanimivo, kako smo tehnološki navdušenci popolnoma nasprotni, denimo, ekonomistom. Pri njih gre(do trgi) vedno vse samo gor, gor in gor, pri nas pa (cene) samo dol, dol in dol. Ali pa smo si v resnici podobni, kajti prvi so pred kratkim ugotovili, da gredo trgi lahko tudi dol, mi pa pravkar ugotavljamo, da gredo cene lahko tudi gor.
Pred nedavnim smo končali urejanje (zdaj že redne) posebne poletne številke Monitorja. Tokrat smo se lotili digitalnih fotoaparatov in video kamer - naprav, ki so pred dvajsetimi in več leti veljale za domeno profesionalnih uporabnikov in največjih zagrizencev.
Če bi sodili le po globalni rasti prodaje osebnih računalnikov v zadnjih nekaj mesecih, se gospodarska kriza morda bliža koncu. Zaupanje potrošnikov se veča, to se kaže v kar 43,4 % rasti prodaje prenosnih računalnikov v prvem četrtletju 2010. To pa je, po lanskoletnem upadu, največja rast v zadnji osmih letih! V IDC celo napovedujejo, da bo celoletno povečanje prodaje osebnih računalnikov tam okoli 20 %, to pa je vsekakor dobra novica. Pa v to niti še niso všteli eksplozivnega vzpona tabličnih računalnikov, temveč so gonilna sila netbooki, ki predstavljajo danes že 13 % trga.
Arhiv
Po avtorjih
