Odločam se za nakup nečesa, s čemer bom lahko zajel prva leta življenja mojega otroka, hkrati pa ovekovečil tudi še kakšno družinsko potovanje. Sem v dilemi, saj me zanimajo tako fotografije kot video posnetki, slišim pa, da danes oboje obvladajo tako kamere kot fotoaparati. Kaj naj torej kupim, kamero ali fotoaparat?
V davni preteklosti, ko je človeška rasa svoje spomine zapisovala še na celuloidni film, je bila dilema okrog arhiviranja negativov in diapozitivov pravzaprav enostavna, oziroma je sploh ni bilo.
V podjetju nas večina opravlja delo z računalnikom in seveda so naši računalniki povezani v omrežje. Tu pa nastopi težava, kajti vsi smo na milost in nemilost prepuščeni našemu oddelku IT. Zelo natančno nam namreč določajo, kaj se z računalnikom sme početi in kaj ne, predvsem pa ne dopuščajo prav nobene svobode pri nameščanju programov. Zakaj sploh potrebujemo oddelek IT, če nas tako omejujejo? Izgovarjajo se, da je to zaradi varnosti nujno. Kaj menite vi?
Prvič po dolgih letih prevlade lahko ugotovimo, da se morda zdaj resnično bliža doba, ko osebni računalniki PC ne bodo več prevladujoče računalniško sredstvo. Prehod na novo platformo (oziroma, še bolje, platforme) ne bo hiter, toda glede na zadnje dogajanje v industriji je kar nekako težko verjeti, da bi se povsem vrnili na stara pota. PC ne bo izginil, a bo v prihodnje zgolj ena od možnih platform. To je seveda dobro, saj s tem lahko pridejo v ospredje sveže ideje in inovacije.
Nova uprava Telekoma Slovenije pod vodstvom Ivice Kranjčevića, nekdanjega tehničnega direktorja Mobitela, potem direktorja Tuš Telekoma, potem direktorja in solastnika svetovalnega podjetja Vafer, skupini Telekom Slovenije napoveduje nujne in radikalne spremembe, saj samo lepotni popravki menda ne bodo več zadoščali. Kmalu, mogoče še letos, naj bi prišlo do združitve Telekoma in Mobitela, česar prejšnji upravi pod vodstvom Bojana Dremlja ni uspelo izvesti zaradi upora mobitelovcev.
Digitalna televizija je naslednji cilj informacijske revolucije, ki jo poganja internet. Z optičnimi povezavami, ki segajo vse do doma, in novo programsko opremo, ki je že v osnovi zasnovana za širokopasovna omrežja, si lahko obetamo hiter napredek in "internetizacijo" tudi v središču dnevne sobe.
Zgornji naslov v resnici nima nobene neposredne zveze s primerjavo Applovega in Dellovega prenosnika, ki smo jo opravili na strani 52. V resnici bom pisal o telefonih, in ne o računalnikih.
Tokrat smo imeli v okviru naših rednih preizkušanj na mizi kopico tiskalnikov in prenosnikov. Slednji so se raztezali od mini prenosnikov ("netbookov") do velikanskih skorajda_ne_več prenosnikov, ki so bolj ali manj namenjeni le nepremični postavitvi na delovni mizi. Prav vsem tem napravam pa je že leta skupno - omrežno so in morajo biti povezani, sicer izgubijo smisel.
Spletno okolje je ponudilo udoben dom številnim aplikacijam, s povečano priljubljenostjo oblaka in novimi, mobilnimi odjemalci, pa se priljubljenost najrazličnejših spletnih programov še povečuje. A po drugi strani je splet tudi ogrožen, saj si številna podjetja želijo razvijalce in uporabnike pritegniti v svoj bolj zaprti svet.
Microsoft je skupaj s peščico drugih podjetij pravzaprav družba, ki pooseblja računalniško industrijo in računalništvo nasploh. Če odmislimo res najbolj zgodnje začetke osebnega računalništva, je z nami že tri desetletja in vselej v ospredju. Pravzaprav vsako leto na večjem številu področij. Če je bil nekoč znan po operacijskih sistemih - sprva DOS, potem Windows, ima danes prste vmes na domala vseh področjih računalništva, vse bolj pa tudi zabavne elektronike.
3D se nezadržno bliža v naše domove. Tema, ki je bila še pred leti rezervirana le za entuziaste, se tokrat v polnem zagonu šopiri prek reklamnih katalogov in postaja prvovrstna tema za vsakega tehničnega navdušenca. Pa smo zanj že dovolj pripravljeni?
Novo upravo Telekoma Slovenije, ki jo vodi Ivica Kranjčević, čaka še letos pet prednostnih projektov; nadaljevanje že pred leti začete reorganizacije celotne skupine, izboljšanje komunikacije z zaposlenimi in med njimi, premislek o naložbeni politiki na Balkanu, aktivno sodelovanje z regulatorjem (APEK) pri strategiji regulatorne politike in izboljšanje odnosov s konkurenčnimi operaterji na podlagi ustvarjalnega dialoga. Ker gre za obsežno tematiko, bomo drugi del obdelali v naslednji številki.
Verjetno ne bo nikogar prav hudo presenetilo, če zapišem, da so (digitalni) fotoaparati danes eni izmed najbolj prodajanih izdelkov, ki so izšli iz "računalništva" v najširšem pomenu besede. Podobno (ne)presenetljivo je, da tržni delež (digitalnih) video kamer prav zaradi njih drastično upada.
V zadnjih nekaj mesecih smo v Monitorju dodobra spoznali Intelovo novo linijo procesorjev s preprostim imenom Core i. Osnovnejši procesorji so v skupini i3, malce zmogljivejši imajo v imenu oznako i5, zgornji razred pa predstavljajo procesorji i7. Gre za novo generacijo procesorjev, ki v Intelovem prodajnem programu nadomeščajo prejšnje Core 2 Solo, Core 2 Duo in Core 2 Quad (skupaj s Core 2 Extreme). Slednji so sicer še naprodaj, a jih bodo počasi povsod nadomestili novi modeli - sodeč po izkušnjah, nam bodo ti delali družbo vsaj nekaj let.
V časih, ko internet, mobilni telefoni in storitve v oblaku na novo definirajo področje računalništva, se dogajajo tektonske spremembe tudi na področju televizije, ki tako kot vsi mediji išče svojo novo vlogo v sodobni informacijski družbi. Ta pa je precej drugačna, kot smo bili vajeni doslej, čeprav imajo mnogi pomisleke, tako na strani potrošnikov kot tudi ponudnikov vsebin.
Če to berete, potem ste vsaj po naslovnici zagotovo že opazili, da je tokratni Monitor precej drugačen od tistega, ki ste ga imeli v rokah prejšnji mesec. In upam, da se strinjate, da je bil za to res že čas; navsezadnje smo zadnjo večjo spremembo podobe revije izvedli pred več kot šestimi leti.
Revolucijo osebnega računalnika je povzročila njegova odprtost. Razmeroma okorno napravo je bilo mogoče dopolnjevati tako strojno kot programsko. To, kar je začel Apple II, je še bolj približal množicam IBMov PC in njegovi posnemovalci. Zdaj se zgodovina piše na novo pri mobilnih napravah.
Sploh nismo opazili, kako se je nenadoma končal srednji vek in naše dragocenosti odtlej niso bile več zaklenjene samo z ključavnicami, temveč vedno pogosteje z gesli, PIN kodami in podobno šaro. Ja, že moja prva kolesarska ključavnica je terjala pomnjenje treh številk - oziroma 20 sekund spretnih prstov, če si jih slučajno pozabil.
Če ste v računalništvu že dovolj dolgo, ste gotovo doživeli že kar nekaj verskih vojn tipa Commodore : Spectrum, Windows : OS/2, Windows : Linux, PC : Mac, Windows : OSX. Verskih vojn, ki se jih gre prenapeta mladež v pismih bralcev, na spletnih forumih in še kje. Zabavno, vendar nič hujšega. Huje je, da smo danes priča globalni verski vojni tega tipa, ki je de facto ušla z vajeti - "Apple or die!"
V Monitorju smo se kar nekaj časa izogibali zares poceni izdelkom - oziroma so se tudi oni izogibali nas. Načeloma še vedno velja rek: kolikor denarja, toliko muzike. In tako smo včasih dobili "poceni robo", ki nas je razočarala na vsakem koraku. Še toliko bolj pa so bili razočarani uvozniki teh naprav ob branju naših preizkusov. Bali smo se, da bo tako tudi z izdelovalcem Medion, katerega izdelke prodajajo v trgovinah verige Hofer.
Danes je že povsem očitno, da se bo boj za prevlado, pa tudi razvoj na področju računalništva v prihodnjih letih dogajal pretežno v domeni trojice Apple - Google - Microsoft. Toda med tem, ko trojica prinaša svetovni javnosti precej dobrega in zanimivega, v ospredje vse bolj prihaja tudi manj čedno početje. Žal se pri vsem tem glas manjših izdelovalcev vse manj sliši, vsaj dokler ne posežejo v dogajanje državne ustanove.
Če je še kdo dvomil, da so mobilne naprave prihodnost (osebnega) računalništva, bo nove dokaze za to našel v odkritem konfliktu še včerajšnjih zaveznikov, ki ju je razdvojila prav sočasna ponudba sodobnih mobilnih naprav.
Delo honorarnega pisca za revijo Monitor je večinoma umirjeno, brez posebnih presenečenj in senzacionalnosti. Ne poročam z vojnih območij, prizorišč naravnih nesreč, izpred parlamenta ali z žarišč sosedskih sporov. Največja popestritev tega prijetnega in večinoma umirjenega dela je tako elektronska pošta odgovornega urednika z nenavadno izbranimi velikimi rdečimi črkami, katerih sporočilnost je povezana z datumi za oddajo prispevkov. Še prijetnejše pa je vabilo na novinarsko konferenco ali, bolje rečeno, dogodek, ki ga pripravlja katero izmed podjetij. Prvoosebno sem lahko priča predstavitvi novosti, o katerih bom izvedel iz prve roke, o njih lahko spisal novico in se prvi dotaknil najsodobnejših umotvorov velikih razvijalcev sodobne elektronike. Hkrati pa še navezal stike, ki mi bodo v prihodnje lahko še kako koristili.
V Googlove napovedi, da se bo podal v odkrit spopad z najštevilčnejšo državo na svetu, je verjel malokdo. Ravno tako, kot zdaj le malokdo verjame, da Kitajska na izziv ne bo odgovorila z vsemi topovi. Da bi tak odgovor v podobnem primeru zmogla tudi naša država, se ni bati. Največ, kar zmore, je igranje s strežniki DNS ...
Prav na teh straneh sem pred dobrim letom dni pisal o takrat izjemno aktualni gospodarski krizi. Od takrat se je zgodilo marsikaj, izdelovalci računalniških naprav pa so večinoma že predstavili svoje poslovne rezultate iz preteklega leta.
Za Google se zdi, kot da ne pozna meja. Kljub recesiji se še naprej uspešno razvija, nove pobude pa predstavlja v skoraj vseh porah sodobne, informacijske družbe. A pri tako velikem obsegu dejavnosti se kažejo tudi kritične pomanjkljivosti, ki izvirajo iz samih temeljev delovanja družbe.
Videti je, da vnovič zorijo razmere. s katerimi se nam v prihodnjih mesecih in letih obeta nov val odmevnih tožb, protitožb ter poseganja držav v to, kar se dogaja na svetovnem trgu informacijskih izdelkov in storitev. Očitno načeloma prosti trg ni ravno način, s katerim se da vse urediti. Poštenost, samoomejevanje, demokracija? Očitno so to le pravljice za male otroke. Tam zunaj je prava vojna (za kupce).
Nekateri za svoje IT storitve zaračunavajo dampinške cene. Tako ne bo šlo več dolgo naprej. Je smisel življenja res le v delu od 0 do 24h, in to za mezdno plačilo?
Počasi bomo lahko rekli, da že vrabci na strehi čivkajo, da se nezadržno približuje december 2010. December, ko bomo ugasnili analogne televizijske oddajnike in prešli na digitalno oddajanje DVB-T. Kljub temu še vedno ni zaupati državi, da bo vse speljala, kot je treba.
S prvo številko naše revije v tem letu, seveda pa tudi prvo številko v novem desetletju, bo pravi čas za vprašanje, kam gredo naprave, ki jih redno srečujemo v okviru nenehnih preizkusov. Začnimo z najmanj zanimivimi napravami, tiskalniki.
Arhiv
Po avtorjih
