Splet je privlačen medij za predstavitev raznovrstnih informacij, vendar še vedno postavlja visoke ovire za objavo oblikovanih publikacij, izvirno pripravljenih za tisk, kjer je pri predstavitvi nadvse pomembna zvestoba reprodukcije. Nekateri te ovire presegajo in celo nadgrajujejo.
Eleganca. Lepšega opisa S60 ne moremo dati. Lepe linije, elegantne barve, zloščena in svetleča površina, predvsem pa zaslon, ki zasede celo zadnjo stran fotoaparata. Tako je, na zadnji strani je zaslon z diagonalo skoraj 9 centimetrov in prav nobenega gumba. Zamenjal jih je za dotik občutljivi zaslon.
Vzdržljivo aluminijasto ohišje, majhnost in dober zoom; tako nekako prodajajo S560 v Nikonu. Menda je bil lani poleti to še najmanjši fotoaparat s petkratnim razponom objektiva in mehanskim umirjanjem slike. Tako vsaj trdijo v Nikonu in prav nobene osnove nimamo, da jim ne bi verjeli. S560 je res majhen. Na račun tega pa ne trpi ravnanje z njim. S560 je tudi dovolj velik, da se ne izgubi v šapah povprečnega moškega uporabnika.
Na vrhu Nikonove lestvice žepnih aparatov trenutno kraljuje Coolpix S710, ki se od svojega predhodnika, modela S700, razlikuje po širokokotnem objektivu, ki ima zdaj tudi nekoliko večji razpon. V koraku s sodobnimi modnimi smernicami je tudi tipalo, ki je kljub razmeroma velikim meram zelo na gosto posejano z megapikami.
Zmogljivi žepni aparati so končno dobili tudi dostojno konkurenco iz Nikovega tabora, ki je na tem področju vedno nekoliko zaostajal. Zdaj ni več tako in aparat je konkurenco z naprednimi dodatki celo nekoliko prehitel.
Kompaktni digitalni fotoaparati se po kakovosti fotografij med seboj skorajda ne ločijo. Izdelovalci pri aparatih tako vse bolj poudarjajo druge funkcije, ki so nekatere bolj, druge manj uporabne. Samsung je v svoj i85 vgradil kar predvajalnik večpredstavnih vsebin. Tu so v ospredju seveda glasbene datoteke MP3, predvajamo pa lahko tudi video, ki ga moramo najprej konvertirati s priloženim programom. Aparat seveda premore izhod za slušalke, vgrajene pa ima tudi stereo zvočnike - čeprav iz njih ne moremo pričakovati čudeža.
Pred letom dni je Casio dvignil kar nekaj prahu z napovedanim fotoaparatom, ki je obljubljal snemanje videa s kar 1200 slik na sekundo, modelom Exilim EX-F1. Pred nekaj meseci smo ga preizkusili tudi v Monitorju in bili navdušeni - največja težava je bila razmeroma visoka cena. Tega se očitno zavedajo tudi v Casiu in predstavili so manjšo in rahlo okleščeno različico, imenovano Exilim EX-20FH.
Olympus je na slovenskem trgu že nekaj časa neprestano navzoč z znanimi vodoodpornimi modeli. Tudi Pentax je v preteklosti trgu že ponudil podobne izdelke, vendar so ti vedno nekako ostali v ozadju. Predvsem v Sloveniji. Tokrat pa je vsaj na prvi pogled videti, da je tega obdobja konec. Mali trdoživi Pentax je manjši, lažji in se ponaša z zmogljivejšim zoom objektivom kot konkurenca.
BX-600fw je še ena Epsonova večopravilna brizgalna naprava, ki pa je razmeroma zmogljiva in ima kar nekaj dodatnih funkcij. Dobro so poskrbeli predvsem pri vmesnikih, saj imamo poleg navadnega USB tudi omrežni priključek in celo brezžični vmesnik WLAN (dodan pa je tudi faks). Naprava ima tudi samodejni podajalnik za papir, spredaj pa še bralnik pomnilniških kartic ter še en vmesnik USB za tisk neposredno iz digitalnih fotoaparatov. Oblikovno sledi drugim Epsonovim napravam, na zunanjosti se menjata svetleča in mat črna plastika. Na sprednjem delu je tudi zaslon, ki je večji kot pri sestrski napravi BX-300f in to olajša delo z menuji.
Na sam vrh Epsonovih večnamenskih naprav se je uvrstil model Stylus SX600FW. V primerjavi z drugimi modeli precej odstopa od povprečja. Že na videz gre za precej večjo napravo, takoj pa opazimo tudi avtomatski podajalnik na optičnem bralniku. V kombinaciji s številčnico na čelni plošči nam je takoj jasno, da gre obenem tudi za faksirno napravo. Velik zaslon LCD in stilno oblikovane tipke nakazujejo, da gre za bolj "luksuzno" različico, pri kateri bomo našli tono dodatne opreme.
Večopravilne brizgalne naprave so se v zadnjih nekaj letih zaradi padajočih se cen skorajda spremenile v potrošni material. Tako tudi izdelovalci razmeroma hitro menjavajo modele - od Epsona smo v kratkem času dobili kar štiri take naprave. Stylus Office BX-300f je nekje v sredini segmenta, tako po ceni kot po zmogljivosti. Namenjen je predvsem domačim pisarnam, ki poleg barvnega tiska občasno potrebujejo tudi optični bralnik in kopirni stroj. Črka X v imenu pa označuje, da ima naprava dodan tudi faks.
V decembrski reviji smo že preizkusili Epsonovo večnamensko napravo Stylus SX205, tokrat pa smo imeli priložnost preizkusiti najosnovnejšo različico, Epson Stylus SX105. Da je osnovna, je razvidno že na prvi pogled. Zaman bomo iskali raznorazne zaslone LCD, zelo veliko menujskih tipk, bralnik pomnilniških kartic in podobno. Gre zgolj za osnovni tiskalnik s štirimi ločenimi kartušami z najvišjo ločljivostjo 5760 × 1440 pik na palec. Zraven sodi še optični bralnik, ki v kombinaciji s tiskalnikom deluje kot izredno preprosta fotokopirna naprava.
Lenovova serija prenosnikov 3000 sicer ni tako opevana kakor serija Thinkpad, kljub temu pa so tudi ti potrdili svojo kakovost, predvsem glede na ceno. Model N500 to zgolj potrjuje. Gre za povsem navaden prenosnik, katerega zaslon meri 15 palcev. O videzu skorajda nimamo kaj povedati - prenosnik deluje povsem umirjeno, notri mat črn, zunaj pa svetlo siv. Lučke stanja so razmeroma majhne, sijejo v modri in oranžni barvi, prenosnik ne priteguje prav nobene pozornosti.
Tudi po IBMovi prodaji blagovne znamke kitajskemu podjetju Lenovo ostajajo prenosniki ThinkPad sinonim za vrhunsko izdelavo in svojevrstno zadržanost pri uvajanju tehnoloških novosti. Prenosniki družine ThinkPad W700 odstopajo od slednjega. Na to kaže že njihova velikost, saj je 17-palčna diagonala zaslona največja med ThinkPadi.
Asus je za Acerjem drugi najbolj znani tajvanski izdelovalec prenosnikov, vendar je njegova blagovna znamka prenosnikov manj cenjena in morda tudi po krivici spregledana med konkurenco. Ta je na trgu prenosnikov pač neusmiljena.
Računalniki naj bi omogočali večjo storilnost in produktivnost, žal pa s svojimi posebnostmi in muhami dostikrat povzročajo dodatno delo in s tem sive lase. Velikokrat se sploh ne zavedamo, da bi lahko opravilo, ki ga ponavljamo v nedogled, poenostavili ali celo odpravili z enostavnim programom. Poglejmo si prvi del programov po našem izboru, ki nam lahko tu zelo pomagajo.
Odkar je Slovenija polnopravna članica Evropske unije, vse več spletnih trgovin rade volje pošlje kupljeno blago tudi na sončno stran Alp. Iz evropskih trgovin boste blago dobili brez dajatev in če najdete trgovino z znosno visoko poštnino, lahko marsikateri izdelek kupite prek spleta ceneje kot v domačih trgovinah. Pripravili smo pregled enajstih preizkušenih spletnih trgovin.
Minilo je leto in dan in znova smo pripravili pregled obiska spletne strani naše revije, ga primerjali z lanskoletnim, hkrati pa pokukali še na priljubljeno spletišče revije iz iste hiše, Mladine. Novo leto prinaša nove ugotovitve, ki so le redko podobne tistim iz prejšnjega leta.
Kaj storite, preden se odpravite v neznani kraj? Vnesete lokacijo v GPS, seveda! Kaj pa, če tega dosežka tehnike ne uporabljate? Ali če bi si radi že vnaprej ogledali, kje se boste vozili? Potem se, seveda, odpravite v internet.
Zamisel računalnik = škatla je v mislih uporabnikov vse manj zasidrana. Spletne aplikacije, računanje v oblaku (zaenkrat še bolj v oblakih ...), vse to je že del vsakdanjega sveta. Zato ni čudno, da so tudi "starodobni" virtualizacijski pristopi vse večkrat omenjani in da se z njimi ubadajo tudi računalnikarji, ki ne spadajo ravno med "über geeke".
Digitalni fotoaparati znajo že kar nekaj časa zajemati tudi video posnetke. V Monitorju smo pred dobrim letom in pol primerjali kakovost teh posnetkov s kakovostjo video kamer in prišli do sklepa, da se tudi najboljši fotoaparati še ne morejo kosati s pravimi video kamerami. Je še vedno tako?
Čeprav ugotavljamo, da so grafične kartice danes že spoštovanja vredni kosi opreme, ki po matematični moči prekašajo tudi prenekateri večjedrni procesor, pa vedno znova najdemo tudi uporabnike, ki od svojih izdelkov zahtevajo še več zmogljivosti. S postopkom, imenovanim navijanje, lahko iz grafičnih kartic, pa tudi skoraj vseh drugih komponent, iztisnemo še več zmogljivosti.
Dejstvo, da postajajo grafične kartice iz dneva v dan zmogljivejše, ni nobena skrivnost več. Skladno z zmogljivostmi pa raste tudi število različnih uporab. Da bodo iz njih sestavili superračunalnik, smo že zapisali, da pomagajo kodirati zahtevne video zapise, tudi. Zadnja v vrsti bolj ali manj koristnih pogruntavščin pa je uporaba surove moči grafičnih procesorjev za razbijanje gesel. Kot lahko uganete, so grafične kartice pri razbijanju gesel zelo uspešne. Podjetje Elcomsoft, ki je pred leti zaslovelo s programom za kopiranje datotek Adobe eBook, ima v svoji ponudbi kopico programov za razbijanje gesel. Seznam rešitev so pred kratkim dopolnili še s programom Elcomsoft Wireless Security Auditor, ki zna razbijati gesla brezžičnih omrežij, zaščitena z enkripcijami WPA/WPA2-PSK. Največja zanimivost je zmožnost programa, da za svoje delo lahko uporablja tudi moč grafičnega procesorja, ki se pri tem odreže veliko bolje od najboljših večjedrnih procesorjev ta hip.
Grafična kartica je navadno eden izmed dražjih delov posameznega računalniškega sistema, za igričarje pa hkrati tudi najpomembnejši. Preizkusili smo 15 kartic zadnje generacije in preverili, kako se obnesejo v igrah, bržkone najzahtevnejših aplikacijah, ki jih poganja povprečen uporabnik. Kdo je torej zmagal - rdeči (AMD/ATI) ali zeleni (Nvidia)?
Ljubitelji digitalnih satelitskih sprejemnikov nemškega izdelovalca Dream Multimedia so dolgi dve leti nestrpno čakali na sprejemnik z visoko ločljivostjo. Malo pred koncem leta smo dočakali pravo hišno večpredstavno centralo, model DM 8000 HD PVR DVD. Kot smo se po temeljitem preizkusu lahko prepričali, so bila pričakovanja uporabnikov več kot izpolnjena in njihove sanje končno dosanjane.
Prodaja diskov SSD se v primerjavi z njihovi starejšimi magnetnimi brati počasi veča; hitrost prenosa, majhnost in odsotnost mehanskih delov so nepogrešljivi na določenih segmentih računalniške branže. Podjetje Diskeeper pa kljub temu ugotavlja, da brez defragmentacije tudi pri diskih SSD ne bo šlo.
Zadnje čase smo iz Microsoftovih raziskovalnih laboratorijev dobili kar nekaj zanimivih programov. O Photosynthu in Image Composite Editorju smo že govorili, danes pa bomo predstavili še zanimiv programček za sestavljanje kolažev.
Microsoft za Windows 7 obljublja, da bo hitrejši in boljši od Viste, vsi drugi pa nekako upamo, da bo "tisto, kar bi Vista morala biti že od vsega začetka". Preizkusili smo, kako se hitrostno in varčno obnaša prva beta različica Windows 7, primerjali pa smo z Windows XP in Vista.
Videonadzor naj bi izsledil ali celo onemogočil, v resnici pa predvsem prestrašil vse vrste nepridipravov. Zato ga imajo danes že bolj ali manj vse poslovne zgradbe, če nekoliko sežemo v žep, pa si ga že dalj časa lahko omislimo tudi doma. Da to področje obeta, kaže tudi odločitev Logitecha, da odkupi podjetje, ki se domačega videonadzora loteva z računalnikom.
Saj se še spomnite terminalov, se pravi monitorja in tipkovnice, ki so rabili komunikaciji z velikimi (mainframe) računalniki? No, danes so nekoliko manjši in rabijo komunikaciji s telefoni.
Arhiv
Po kategorijah
Po avtorjih
