Canonova serija Powershot SX je razdeljena na prestižnejše in cenejše modele. SX150 spada med slednje, zato je izgubil predpono Full pred svojimi HD posnetki, vendar ima vgrajeno napredno stabilizacijo slike, ki je v primerjavi z modeli Ixus bolj učinkovita in posnetki so tako manj streseni.
Ixusi slovijo po enostavnem uporabniškem vmesniku in Ixus 1100 HS se lahko še dodatno pohvali z zaslonom, občutljivim na dotik, in nadvse navdušujočimi specifikacijami. Je najtanjši aparat na svetu, s kar 12-kratno optično povečavo in takšnim zaslonom, poleg tega ima tipalo vrste High Sensitivity (oznaka HS). Za oznako stoji tipalo z nekoliko manjšo ločljivostjo, vendar tudi z manjšo občutljivostjo za šum in s tem možnostjo uporabe višjih občutljivosti ISO z manj izgube kakovosti.
Nikon nadaljuje svojo serijo aparatov z vgrajenim projektorjem, čeprav se na prvi pogled zdi, da takšni dodatki nimajo večje uporabniške vrednosti. Pionir z vgrajenim projektorjem je bil vsekakor tehnološka poslastica, a je model S1200pj že tretji iz serije takih posebnežev.
Nikonov novi žepni aparat "brez tipk" je naslednik modela S80, od katerega se razlikuje po povsem novem tipalu vrste CMOS, objektivu s širokim kotom pri goriščnici 28 mm in hkrati za odtenek slabši svetlosti. Omogoča zajemanje videa v polni HD ločljivosti, njegova posebnost pa je predvsem že zgoraj omenjeno upravljanje brez tipk. Res je, tudi vklop aparata se zgodi s pomikom zaščitnih vratc.
Kodak je že dlje časa znan predvsem po zelo agresivni cenovni politiki, hkrati pa tudi po enostavnih aparatih za vsakdanjo rabo. Ravno v cenejšem segmentu žepnih aparatov so najmočnejši, novi model Easyshare Mini M200 pa je pri tem še prav presenetljivo majhen. Gre namreč za daleč najmanjši aparat v naših tabelah, hkrati pa je tudi med najlažjimi. Na fotografijah se tega namreč ne vidi, a v praksi deluje, kot da bi vzeli navaden žepni model in ga v vseh smereh še zmanjšali.
Digitalni fotoaparati, ki so nekakšen vmesni člen med aparati DSLR in kompaktnimi aparati, so danes vse bolj razširjeni in priljubljeni. Uporabljajo razmeroma velika tipala (podobne velikosti kot večina modelov DSLR), imajo izmenljive objektive, po drugi strani pa nimajo sistema zrcal oziroma prizme in fizičnega zaklopa, zato so lahko manjši in lažji od pravih zrcalno-refleksnih modelov. Začetnika te zgodbe pa sta podjetji Panasonic in Olympus, ki sta skupaj zasnovali standard, imenovan Mikro štiri-četrtine (Micro four-thirds).
Zadnje čase je Panasonic s svojimi žepnimi modeli, sploh nekoliko zmogljivejšimi, nadvse uspešen. Na preizkus pa smo tokrat dobili enega izmed cenejših, vstopnih modelov tega izdelovalca, model FS-16. Še vedno gre za žepni aparat, po velikosti in teži sodi nekako v povprečje med temi modeli. Kot je navada pri žepnih modelih, se tudi tega dobi v različnih barvah, od klasične črne in sive pa do bolj izstopajoče rdeče in rožnate barve.
Tokrat smo dobili kar nekaj aparatov podjetja Kodak, model M583 pa je na prvi pogled najmanj opazen oziroma poseben, čeprav gre za razmeroma zmogljiv žepni model. Navzven deluje elegantno, saj je odet v gladko plastiko (na voljo je v štirih barvah), na njej pa se žal poznajo prstni odtisi. Zaslon zadaj je velik, po diagonali meri 3 palce, ločljivost pa je manjša kot pri bratskem M577, tu šteje 230 tisoč pik, kar pa bo za večino uporabnikov kljub vsemu dovolj.
Canonovi aparati serije Ixus so že dlje časa silno priljubljeni, saj ponujajo dobro kakovost fotografije in enostavno rabo v kompaktnem, ličnem ohišju. Novi Ixus 310 HS pa se postavi k samemu vrhu te serije. Kratica HS pomeni High Sensitivity, s tem označujejo tipala nove generacije, ki so osvetljena od zadaj. Tako imajo manj šuma kot starejša tipala, kar smo opazili tudi med našim preizkusom. Ločljivost je povsem dovolj visoka, občutljivosti ISO pa gredo do ISO 1600.
Olympus je na področju malih, žepnih digitalnih aparatov že kar dolgo časa izredno dejaven. Na preizkus smo dobili dva nova malčka, ki oba merita na manj zahtevne uporabnike. Prvi izmed njiju je aparat z oznako VG-110. Gre za majhen in silno preprost model, ki predstavlja vstopno poličko Olympusove ponudbe.
Verjetno se vsakdo spomni tistih analognih fotoaparatov za enkratno rabo, ki so bili odporni za vodo in jih je bilo mogoče uporabljati na morju brez bojazni, da bi zmočili film in s tem izgubili posnetke. Bili so poceni, pa tudi kakovost fotografij je bila temu primerna.
Kodak je danes znan predvsem po cenejših žepnih aparatih, kjer ima kar široko ponudbo. Med zanimivejše lahko štejemo model M577, ki se hvali z velikim, za dotik občutljivim zaslonom. Ti zasloni so danes zaradi naprednih telefonov vse bolj priljubljeni, na tem aparatu je razmeroma kakovosten, v rabi je kapacitivna tehnologija zaznavanja dotika, ki zelo lepo zazna naše vnose. Ločljivost zaslona je visoka, kar 460 tisoč pik, po diagonali pa meri 3 palce.
Kodak, ki je sicer v preteklosti v fotografiji storil veliko, se v zadnjem času bolj posvetil malim pocenim aparatom, a tu in tam še vedno izdelajo kak izdelek, ki bi utegnil biti konkurenčen bolj zvenečim imenom. Tak je EasyShare Max, ki se maksimalno podaja v boj za kupce v razredu maksimalne povečave.
Panasonic je lani prenovil celotno paleto svojih aparatov serije G, v kateri je po novem na voljo že približno trideset različnih objektivov. Letos so predstavili še nekaj novih modelov, ki zaenkrat še niso naprodaj, trenutno pa je GF2 najmanjši iz linije G, ki ga že najdemo na prodajnih policah.
Panasonicovi modeli Lumix že dlje časa ponujajo presenetljivo veliko glede na ceno. Njihova serija TZ (Traveler Zoom) pa ponuja odlično razmerje med kompaktnostjo, razponom goriščnic in pri zmogljivejših modelih tudi zelo dober ročni nadzor. Model TZ-20 je novi zastavonoša v tej seriji, prevzema pa vlogo modela TZ-10, nad katerim smo bili pred časom kar navdušeni.
To, da v Olympusu znajo narediti dober fotoaparat, so dokazali že v praktično vseh razredih, naj si bo to malček, ki ga boste pospravili v žep, ali pa konkreten velik DSLR, s katerim boste sposobni potešiti vse svoje želje po ustvarjanju fotografske umetnosti ali celo profesionalnem proženju zaslonke. Tokrat so presenetili s kompaktnim digitalnim fotoaparatom, ki ima kar 24x optični zoom in kljub vsemu ohranja žepno velikost.
Coolpix L23 sodi v najosnovnejši razred žepnih digitalnih fotoaparatov, pa najsi bo glede na funkcije in možnosti ali pa na ceno, ki se giblje med 60 in 80 evri, kar je več kot sprejemljivo za to, kar fotoaparat ponuja.
Model S9100 kraljuje na vrhu Nikonove ponudbe kompaktnih fotoaparatov serije S. Ob snovanju so si očitno zadali, da bodo v kar se da majhno ohišje stlačili objektiv s čim večjo povečavo. Ob pogledu na napravo in napis, ki govori o 18-kratnem zumu, ni dvoma, da jim je uspelo.
Olympusov VG-130 je večji brat modela VG-110. Na videz gre za podoben aparat, ohišje je majhno in lahko, tipk je razmeroma malo. V notranjosti pa se kljub temu skriva kar nekaj uporabnih izboljšav. Seveda gre za žepni aparat, ki je namenjen manj zahtevnim uporabnikom, ponaša pa se tudi z zelo konkurenčno ceno.
Zdi se, da tekmeci v razredu ultrazum le čakajo, kdo bo pritisnil na petelina in lansiral na trg aparat z n+1- kratno povečavo, in to je razvidno že iz samih specifikacij aparatov. Novi ultrazum aparati so tako opremljeni dobesedno z vsem, kar je mogoče strpati na papir.
Canonova vstopna serija digitalnih aparatov SLR je že od prvega aparata, modela EOS 300D, silno priljubljena kot prva stopnica v svet DSLR fotografije. Začetnik zgodbe, omenjeni model 300D, velja za prvi cenovno zares dostopni DSLR. Najnovejši predstavnik serije, model 600D, predstavlja že sedmo generacijo teh aparatov. Že nekaj časa pa to ni več povsem vstopni model v Canonovi liniji, to mesto pripada modelu 1100D, ki ima nekaj funkcij manj in je manj kakovostno sestavljen.
Pri snovanju kompaktnih fotoapratov so izdelovalci vedno pristajali na določene kompromise. Eden izmed teh se je kazal v kakovosti posnetkov z visoko vrednostjo ISO in pri slabši svetlobi. Posledica so slike z veliko šuma in malo podrobnostmi. Nikonova prizadevanja na tem področju so še kako vidna pri modelu Coolpix S8100, ki meri prav na kupce, ki ne potrebujejo naprednih funkcij dražjih naprav, a radi slikajo tudi v drugačnih razmerah, kot je lep sončen dan.
V razredu malih žepnih aparatov, ki ponujajo hiter objektiv (veliko odprtost zaslonke), se je v zadnjem času znašlo kar nekaj aparatov, za vse pa je značilno, da nimajo širokega razpona goriščnic in so opremljeni s kakovostnimi tipali, ki niso rekorderji v megapikah. Tak je tudi novi Nikon, ki pa ponuja v primerjavi z drugimi nekoliko bolj zanimiv razpon goriščnic.
Serija aparatov iz razredov "nekje vmes med dosedanjimi razredi", kot so D3000, D5000 in D7000, je začela dobivati čistokrvne naslednike. Po Nikonu D3100 je to tokrat Nikon D5100, ki je od svojega predhodnika boljši v marsičem.
Takšne zmogljivosti, kot so jih imeli nekoč ultra-zoom aparati, najdemo danes že v kompaktnem zoom razredu. Takšni aparati gredo v hlačni žep in v teoriji zmorejo marsikaj.
Olympusovi aparati SLR so bili že v časih filmskega traku nekaj posebnega, pa čeprav posebno ne pomeni vedno najboljše možno, je pa drugačnost na trgu kljub vsemu dobrodošla. In nikakor ni nujno slabša.
Coolpix S2500 je namenjen manj zahtevnim uporabnikom, ki od fotoaparata zahtevajo predvsem preprosto rabo in majhnost, zato je primeren sopotnik na zabavah in ga imamo lahko vedno pri roki, ko ga potrebujemo.
Fotoaparati istega izdelovalca so si danes podobni že skoraj kot jajce jajcu in na prvi pogled oziroma na hitro težko ugotovimo, kako se določen model razlikuje od predhodnika. Tehnične specifikacije Canonovega Ixus 220 HS se na primer zelo malo razlikujejo od modela 200 IS, ki smo ga testirali pred enim letom. HS je nova tehnologija (HS - high sensitivity), ki jo uvajajo pri Canonu, z njo pa opisujejo večje "sodelovanje" tipala in procesorja Digic4, kar naj bi dalo boljše rezultate pri fotografiji v slabih svetlobnih razmerah.
Fotoaparati s (pretiranim) superzumom so zadnje čase priljubljeni pri vseh izdelovalcih. V času, ko velikosti senzorjev pač ne letijo več v nebo (prisegam, za vsakdanje fotografiranje zagotovo ne potrebujete več kot 10 milijonov pik), je obseg goriščnice pač najopaznejša številka, ki jo je tako lepo napisati na ohišje. Olympusov SP-610UZ tako krasi napis HD/3D 22x Wide. Slednje pomeni seveda širokokotni objektiv, v tem primeru uporabnih 28 mm (preračunano), 22x je razmerje med skrajnima koncema objektiva (že omenjenih 28 mm in 616 mm na teleskopskem koncu), HD seveda pomeni snemanje videa visoke ločljivosti (1280 x 720), 3D pa ... pravzaprav, zakaj tam piše 3D?
Olympus TG-610 je drugi na lestvici vzdržljivosti med Olympusovimi trpežnimi žepnimi digitalnimi fotoaparati. Njegovo trdno in kakovostno ohišje je sestavljeno iz aluminija in kakovostne plastike ter vodotesno do globine pet metrov, aparat pa sme pasti na trda tla z višine do 1,5 m. Brez težav kljubuje tudi mrazu, saj ga smemo uporabljati tudi pri nizkih temperaturah do -10 stopinj Celzija, česar bodo veseli navdušeni smučarji, ki radi naredijo kakšno fotografijo tudi takrat, ko je aparat izpostavljen trdemu padcu v sneg.
Arhiv
Po kategorijah
Po avtorjih
