Mali Olympus PEN Lite E-PL3 je na trgu požel veliko zanimanja, zato so se Olympusovi inženirji pri snovanju naslednika precej potrudili. Aparat je hitrejši in odzivnejši kot predhodnik, poleg tega je izboljšan na skoraj vseh področjih.
V zadnjih nekaj letih so majhni, a zmogljivi (in obenem tudi razmeroma dragi) žepni fotoaparati postajali vse pomembnejši in vedno bolj priljubljeni. Po ceni se resda lahko primerjajo s cenejšimi DSLRji, a imajo veliko prednost pri prenosljivosti, saj so bistveno manjši in lažji. Pri kakovosti fotografije so še razlike, a so majhne, sploh če upoštevamo, da večino fotografij tako ali tako gledamo prek spleta.
Panasonic je na področju brezzrcalnih digitalnih aparatov z izmenljivimi objektivi zelo uspešen. Na splošno ponuja tri serije. Osnovna je serija G, kjer se je z modelom G1 pravzaprav vse skupaj začelo, tu je zadnji aparat model G3 izpred leta in pol. Aparati iz te serije pa niti niso našli veliko navdušencev, saj so po eni strani manj zmogljivi od sorodnih modelov GH, obenem pa tudi nekoliko večji in dražji od manjših modelov GF. Po besedah Panasonica pa G5 ni neposredna zamenjava za G3, ki zaenkrat ostaja v prodaji.
Nikon je že začel s prenovo serije Nikon 1, pa čeprav je od prihoda modelov J1 in V1 minilo manj kot eno leto. Prvi je dobil naslednika model J1, njegov naslednik pa se od njega na prvi pogled loči le po novih, živahnih barvah ohišja in dodatno možnostjo na programskem kolescu.
Zmogljivi kompaktni modeli zadnje dve leti doživljajo pravi mali preporod. Še pred nedavnim sta bila na tem področju najmočnejša Canon s svojo serijo G in Panasonic z aparatom Lumix LX-3. Na področju zmogljivih kompaktov pa je tudi Sony nekoč imel v rokah žezlo, model R1. Takrat še ni imel modelov DSLR, a je bil R1 resna konkurenca vstopnim DSLRjem drugih podjetij.
Panasonic je pred natanko tremi leti predstavil pomanjšano različico sistema G, model DMC-GF1. Ta je bil zmožen zajemati video v polni visoki ločljivosti in se je lahko pohvalil z odličnim razmerjem med zmogljivostjo in velikostjo, saj se je takrat boril za prestol najmanjšega aparata z izmenljivimi objektivi. Razvoj je bliskovito poskočil in različice GF so postajale vedno manjše in opremljene z zaslonom, občutljivim za dotik. Zato so si uporabniki zaželeli nekaj bolj resnega in klasičnega, a kljub temu kompaktnega. Nekaj podobnega prvemu GFu, kar pravzaprav GX1 je, naslednik modela GF1.
Čeprav zadnje čase o Samsungu pišemo bolj kot ne v zvezi s pametnimi telefoni, je podjetje nadvse aktivno tudi na področju digitalnih fotoaparatov. Na preizkus smo dobili nekaj različnih modelov, na spodnji strani cenovne in zmogljivostne lestvice pa je preprost model ST77.
Canon je februarja predstavil dva nova zmogljiva kompaktna ultra zumirna aparata, ki se ponašata s kakovostno zasnovanim aluminijastim ohišjem in 20-kratno optično povečavo. Modela SX240 HS in SX260 HS sta nasledila uveljavljena modela SX220 HS in SX230 HS ter se ponašata z zmogljivejšim objektivom, ki zmore široki kot pri 25 mm, in imata vgrajeno tipalo, ki se prav tako kot predhodnika lahko pohvali z 12 megapikami ločljivosti.
Canonovi modeli Ixus že dolga leta veljajo za odlične kakovostne žepne aparate, ki pa so glede na konkurenco razmeroma dragi. Nekaj podobnega lahko rečemo tudi za model 240 HS. Gre za majhen žepni aparat z zelo kakovostnim ohišjem, ki smo mu dodali kar nekaj tehničnih poslastic.
Nikonov novi vstopni DSLR D3200 je pridobil na ločljivosti, tako zajemanja kot tudi prikazovanja. Poleg tega, da je dobil nov, boljši zaslon z ločljivostjo 921.000 pik, je doživel največjo spremembo ravno na področju tipala. Tokrat ponuja kar 24 megapik ločljivosti, to je v segmentu aparatov s tipalom velikosti APS-C nov rekord.
Ixus 125 HS spada med tanjše aparate na trgu, poleg tega je obdan z aluminijastim ohišjem, ki je prijetno in kakovostno na otip.
Nikon P510 je novi rekorder v segmentu optično zmogljivih aparatov, njegov objektiv pa ponuja izjemno, kar 42-kratno razmerje med skrajnima goriščnicama širokokotnega objektiva. V Nikonu so se očitno odločili, da bodo tekmovali kar sami s seboj, saj 36-kratnega zuma predhodnega modela ni presegel še nihče.
V Pentaxu so si razred brezzrcalnih fotoaparatov začrtali zelo brezkompromisno in ga razdelili na dva dela. Prvega predstavlja serijo Q, ki se ponaša z izjemno majhnimi merami in maso ter ugodno ceno zanimivih objektivov, v povsem drug razred pa sodi K-01.
Nikonov P300 je bil odličen aparat, ki mu je za vrat dihalo kar nekaj konkurenčnih žepnih aparatov z zelo svetlimi objektivi, kot sta Canon Powershot S100 in Panasonic Lumix LX5. P310 je njegov naslednik v segmentu žepnih aparatov za sladokusce, ki na prvi pogled ne prinaša drastičnih sprememb in je le nekoliko izboljšana različica predhodnika. Vendar prvi pogled vara.
Nikon S30 je robusten aparat za začetnike in otroke s povsem novo zasnovanimi menuji, prilagojenimi enostavni rabi. Odporen je proti udarcem in vodi do globine treh metrov ter ima bliskavico postavljeno na sredino, da je nerodni otroški prsti med fotografiranjem ne pokrijejo.
Nikonova osnovna serija fotoaparatov Coolpix ima že nekaj časa označbo L (kot ,,Life" oziroma življenje), njen najnovejši predstavnik pa je L25. Gre za nadvse enostaven aparat, ki se mu že na prvi pogled vidi, da je nekoliko cenejši. Ohišje je lahko in plastično, v rabi pa sta dve bateriji AA. Tipke so povsem klasično razporejene, stekelce objektiva je zelo majhno.
Vsako večje fotografsko podjetje ponuja danes res velik razpon kompaktnih fotoaparatov, Nikonov Coolpix S3300 pa se po zmogljivostih in ceni uvršča nekako na sredino ponudbe žepnih modelov tega izdelovalca. Gre za prijeten mali aparat, ki se brez težav prilega še tako majhnemu žepu. Oblikovanje je klasično in enostavno, ohišje je iz kakovostne plastike zaobljenih linij. Tipke so postavljene povsem tipično, dodana je tudi samostojna tipka za snemanje videa.
Nikon Coolpix S6300 je povsem evolucijski naslednik modela S6200. Dodali so mu zajemanje videa v visoki ločljivosti in nekaj več programskih rešitev. Skratka, klasična današnja evolucija, nobene revolucije.
Olympusov SZ-14 je nekakšna srednja izbira na cenovni lestvici v njihovem razredu kompaktnih fotoaparatov z velikim razponom zumirnega območja. Ko govorimo o velikem razponu in kompaktnosti, pa je treba poudariti, da kamera ponuja v ohišju z zunanjimi merami le 106,5 x 68,7 x 39,5, skupaj z držalom, kar 24-kratno razmerje krajnih goriščnic. In to v odličnem široko uporabnem območju, med 25 in 600 mm.
Zanimivo je družinsko deblo Canonovih superzumirnih fotoaparatov. Vse skupaj se je začelo leta 2004, ko so predstavili model S1 IS, ki je takrat ponujal 12-kratno povečavo. Nato so serijo zelo razvejili na cenejše in dražje modele ter leta 2008 ponudili kar tri aparate v tem segmentu, med katerimi je model SX1 že omogočal video v polni HD ločljivosti, cenejši brat SX10 pa še ne. Serija SX1 ni dočakala naslednika, desetiški SX pa se še razvija. Vendar je SX40HS prvi Canonov zmogljivi zumirni aparat, predstavljen po letu 2008, ki ponuja zajemanje videa v visoki polni ločljivosti. Kar tri leta je bilo treba počakati (SX40 HS je bil predstavljen septembra lani), da modela SX1 dejansko ne pogrešamo več.
Olympusov SH-21 je še en aparat iz družine kompaktnih modelov s širokim razponom goriščnic. Za razliko od modela SZ-11 je nekoliko manjši, predvsem nižji in ožji, tako gre še nekoliko lažje v žep. Za manjše mere je zaslužen predvsem objektiv, ki ne seže v take daljave kot pri omenjenem SZ-11, a je pridobil en milimeter pri širokem kotu. Tako pokriva silno uporabne goriščnice od 24 pa do 300 mm (seveda v klasičnem formatu). Tu naj poudarimo, da se nam pri tele območju zdi teh 300 mm vrh glave dovolj, saj so daljši objektivi (torej tam okoli 500 mm in naprej) koristni res le v najboljših razmerah, drugače je slika prehitro stresena. Seveda lahko pri današnjih visokih ločljivostih sliko tudi izrežemo in tako dobimo še nekaj digitalnega zuma.
Pri zmogljivejših kompaktnih fotoaparatih postaja segment razmeroma majhnih aparatov s širokim območjem goriščnic vse pomembnejši. Gre za segment, ki mu nekateri pravijo kar 'Traveller Zoom', cilj teh aparatov pa je ponuditi čim več v čim manjšem ohišju. Zato so aparati uporabni v najrazličnejših razmerah, obenem pa se skrijejo v žep. Olympus ima letos na tem področju kar nekaj različnih modelov, tokrat smo preizkusili model SZ-11.
Panasonic je pred časom, podobno kot večina izdelovalcev, razdelil svoje optično zmogljive aparate FZ v dva razreda. Tokrat preizkušeni FZ150, naslednik modela FZ100, sodi v sam vrh, kjer se bojuje z uveljavljeno konkurenco, kot je Canonov paradni ultra zumirni Powershot SX40. Na papirju med konkurenti deluje razmeroma klavrno, saj razmerje med skrajnimi goriščnicami njegovega objektiva obljublja le 24-kratno povečavo. Poleg tega so tipalu v primerjavi s prejšnjo generacijo zmanjšali ločljivost s 14 na 12 megapik in Panasonic vsekakor ni edini, ki se je vzvratno odmaknil od svojih predhodnih oglaševalskih dosežkov.
Canonova serija G je slovela po aparatih s kakovostnim ohišjem in odličnim nadzorom ter dostopnostjo funkcij na ohišju. Zadnja različica G12 je prispevala kakovostno tipalo vrste HS, katerega glavna lastnost je bila znižana ločljivost s 14 na 10 megapik v primerjavi s prejšnjo generacijo. Tokrat se serija G vrača s 14 megapikami, vendar so razporejene po tipalu približno šestkrat večje površine.
Zasloni na dotik so vedno bolj priljubljeni in se pojavljajo v napravah, kjer jih do nedavna še nismo poznali. Tako najdemo vse več digitalnih fotoaparatov, ki svoje fizične tipke menjavajo za upravljanje prek takega zaslona - eden izmed njih je tudi Nikonov novi Coolpix S6150. Gre za aparat iz Nikonove stilsko dovršene serije žepnih modelov.
Kodak ima v svoji široki palet malih elegantnih žepnih aparatov dva takšna, ki jih uporabnik upravlja z dotikom. Enega smo že preizkusili pred časom, tokrat preizkušeni novi model pa se ponaša z nekoliko višjo ločljivostjo tipala in nekoliko nižjo ločljivostjo zaslona.
Kodak Z5010 je zajeten, a kljub temu razmeroma lahek aparat, zaradi česar skupaj s špartansko oblikovanimi tipkami deluje na prvi pogled precej ceneno. Ob prvem stiku pa ugotovimo, da je opremljen z odličnim gumiranim držalom, ki ni nič kaj podobno njegovi ceni v tem razredu.
Novi aparat, ki prihaja iz Nikonove prestižne S serije žepnih aparatov, se ponaša z dovolj ugodno ceno, da bo zanimiv tudi za kupce, ki za nakup aparata niso pripravljeni zapraviti celega premoženja, poleg tega pa je opremljen z vsem, kar premorejo dražji. No, skoraj vsem.
V razredu zmogljivih fotografskih kompaktnih naprav je kljub navidezni konkurenci dolgo časa kraljevala Canonova serija G. Poleg fotografskih zmogljivosti so ti aparati ponujali silno robustna ohišja, kakršnih v tem razredu ni pokazal pravzaprav nihče, tudi Nikon ne. Vse do aparata P7000, ko so prvič predstavili konkurenčno ohišje.
Sonyjeva Alpha 77 je naslednica najzmogljivejšega Sonyjevega aparata SLR v razredu APS-C tipal, A700. Kljub temu A77 ni klasični aparat SLR, čeprav tekmuje v tako visokem razredu, saj njeno zrcalo ni premično, temveč polprosojno. V kraljevem razredu s tipali APS-C tokrat Sony prvič nastopa s kamero SLT. Zanimivo bi bilo tak aparat videti tudi v razredu polnega formata.
Arhiv
Po kategorijah
Po avtorjih
