Pri novi Nokii XR20 smo sprva pričakovali zmogljivejšo, premijsko različico modela X20 (tega smo preizkusili spomladi), v resnici gre pa za trpežno, izdatno zaščiteno alternativo. Telefon torej tekmuje s Samsungovo linijo Galaxy Active ter z Motorolinim telefonom Defy, ki smo ga preizkusili v prejšnji številki.
Asus je vsaj pri nas znan predvsem po prenosnikih (in seveda matičnih ploščah ter grafičnih karticah), a že dolgo časa izdelujejo tudi pametne telefone. Pri nas se tako že prodaja novi Zenfone 8, telefon višjega cenovnega razreda.
Samsung je predstavil novo generacijo svojih preklopnih/pregibnih/zložljivih oziroma kakorkoli jim že želimo reči telefonov. Oba modela, Z Flip in Z Fold, sta veliko bolj dodelana kot prve različice, pa vendar, sta vredna nakupa?
Realme je zanimiv kitajski proizvajalec telefonov, tesno povezan s sestrskim podjetjem Oppo – oba sta v lasti podjetja BBK Electronics. Ponujajo telefone z zelo dobrim razmerjem med ceno in lastnostmi, s čimer si je na našem zadnjem preizkusu cenejših telefonov pohvalo prislužil model Realme 7 Pro. Takrat je naš Anže komentiral, da enostavno »dostavi največ« v kontekstu najcenejših naprav.
Pred kratkim smo preizkusili Nokijin telefon X20, tokrat pa smo v laboratorij dobili še nekoliko cenejšo alternativo, model X10. Serija X sicer predstavlja njihove dražje telefone, v širšem kontekstu to pomeni telefone srednjega cenovnega in zmogljivostnega razreda, za zdaj od 300 do 400 evrov.
Pri Motoroli imamo že leta občutek, da v matičnem podjetju Lenovo ne vedo prav dobro, kaj bi z njo počeli – vsaj pri nas. Spomnimo: telefonska Motorola je leta 2012 prišla v last Googla, a je bilo že takrat jasno, da jih zanimajo le patenti in intelektualna lastnina, ostalo, torej samo proizvodnjo telefonov, pa so slabe dve leti zatem prodali kitajskem Lenovu. Ta je nakup obrazložil kot poskus povečanja prodajnega deleža telefonov v ZDA.
OnePlus je podznamka kitajskega podjetja BBK, ki ima v lasti še Realme, Vivo ter Oppo. Te tri blagovne znamke so v neposredni konkurenci s Xiaomijem in bolj kot ne kopirajo iOS/Samsung/Huawei, OnePlus pa so vzpostavili zato, da bi na trg prodrli s telefoni za zanesenjake. Pač za ljudi, ki pišemo in beremo (tudi) Monitor. Njihov poslovni model je bil do nedavnega: naprava z dobrimi specifikacijami za bolj zmerno ceno. Letos, ko so izdali One Plus 9 in 9 Pro, so prvič konkretno zajadrali v vode naprav z zelo dobrimi specifikacijami za konkretno ceno.
Zmagovalec našega nedavnega preizkusa cenejših telefonov Realme 7 Pro je izstopal predvsem zato, ker je za 300 evrov dostavil komponente, ki jih konkurenca enostavno ni imela ali pa je imela slabše. OLED-zaslon (ki se osvežuje s 60 GHz), stereo zvočnika, 128 GB shrambe, baterija 4.500 mAh in Snapdragon 732G s 6 GB pomnilnika so zelo, zelo dobra kupčija v tem cenovnem razredu.
Nokia si je v zadnjih letih svoj delež trga priborila predvsem v nižjem in srednjem razredu. Naprave so doslej imenovali z enostavno številčno shemo (5.3, 5.4, 3.4 itd.), očitno pa je prišel čas za prevetritev in nove začetke. Tako so pred dobrim mesecem predstavili novo razvrstitev treh linij – najzmogljivejša je linija X, sledita srednja G in vstopna C.
V prepogljivih telefonih je prihodnost, pravijo. O njih »razmišljajo« bolj ali manj vsi proizvajalci, zares izdelujeta pa jih le dva – Samsung in Huawei. V rokah smo imeli drugi poskus slednjega.
Oblikovanje letošnje bere Samsungovih telefonov je spet med boljšimi (lepšimi). Njihova odločitev, da izboklino sistema kamer zlijejo z ohišjem, predstavlja elegantno rešitev za grbe, ki smo jih bili vajeni do zdaj. Pri seriji Galaxy S21 se izboklina zlije z robom telefona, pri tokratnem Galaxy A72 pa je zadnja stranica plastična in se kamere ne poravnajo z robom, a so vseeno ohranili lepši prehod. Rezultat je tako dovolj podoben dražjim sorodnikom, da tudi cenejšim napravam pripada nekaj dobre volje zaradi oblikovanja.
HMD Global, ki zdaj izdeluje Nokia telefone, je sprejel zelo dobro odločitev, ki jih drži pokonci. Nokie so namreč del programa Android One, ki zagotavlja vsaj dve leti varnostnih posodobitev Androida, in na telefonu teče praktično enaka različica tega operacijskega sistema kot na Googlovih Pixlih. V praksi to pomeni manj zmede.
Pogosto komentiramo, da so pametni telefoni preveč podobni drug drugemu – črni stekleni kvadrati, kjer se razlikujejo le zadnje stranice, pa še te največkrat skrijemo v zaščitna ohišja. Med bolj inovativnimi pa je korejski LG – kar dokazuje z novim LG Wing.
Huawei se trudi. Trudi se boriti z ameriško administracijo, trudi se še naprej izdelovati pametne telefone in omrežne naprave za mobilne operaterje. Težko je in ni videti, da bo kaj kmalu bolje, če smo pravilno razumeli signale, ki prihajajo iz smeri nove administracije Joeja Bidna.
Leto je naokoli in Samsung ima v prodaji nove modele Galaxy S. Tokrat še malce prej, kot smo bili vajeni. Preizkusili smo najmočnejši model, Galaxy S21 Ultra, ki pokaže vse, kar Samsung danes zmore.
Nokia se je v zadnjih letih umestila v spodnji in srednji razred pametnih telefonov, kjer ponujajo solidne telefone z razmeroma neobremenjenim operacijskim sistemom Android. Njihov najnovejši telefon nižjega razreda je model 3.4, ki je malenkost dražja alternativa prejšnji mesec preizkušenega modela 2.4.
Huaweijev novi P smart 2021 je manjša nadgradnja lanskega modela P smart 2020, a še vedno gre za telefon nižjega razreda, v praksi pa bolj za prenovo kot za kaj res novega. V tujini se telefon sicer pojavlja tudi pod oznako Y7a, sorodna znamka Honor pa ponuja praktično enak model pod oznako 10X Lite.
S prihodom omrežij pete generacije se počasi začenja večati ponudba telefonov z ustrezno podporo. Novi Samsungov Galaxy A42 je tako v tem trenutku najcenejši telefon s podporo omrežjem 5G. Roko na srce to, vsaj za zdaj, ne pomeni nobene resne prednosti – omrežje (trenutno le Telekomovo) še nima resne pokritosti po državi, tudi hitrosti na njem so skorajda primerljive tistim z oznako LTE/4G.
Kitajski Xiaomi je letos prevzel tretje mesto med največjimi proizvajalci mobilnih telefonov na svetu, prehitel je Apple. Resno pa, kot kaže, začenjajo tudi nastop na slovenskem tržišču – prvič se je namreč zgodilo, da smo testni telefon Xiaomi dobili od uradne agencije, ki zastopa podjetje.
Jesen vedno prinese novo pošiljko zmogljivih pametnih telefonov, med njimi tudi nove Applove iPhone. Ti so letos zaradi koronavirusa nekoliko zamudili, vseeno pa so predstavili štiri modele – »navaden« iPhone 12, manjši iPhone 12 Mini, »profesionalni« iPhone 12 Pro in večji model iPhone 12 Pro Max. Na preizkus smo dobili iPhone 12 Pro, za začetek pa vseeno velja na hitro opisati razlike med modeli.
Nokia se je v zadnjih letih vzpostavila kot solidni ponudnik telefonov Android, sploh v srednjem in nižjem razredu. Njihova prednost je enostavno, a lepo oblikovanje, še bolj pa uporaba sistema Android One, zaradi katerega so telefoni programsko manj obremenjeni. Tako na njih ni podvajajočih se aplikacij, vse je tako, kot si je zamislil Google. Dodatna prednost tega so tudi hitre in redne posodobitve sistema.
Najnovejši Samsungov telefon iz letošnje serije S20 je videti kot nekakšno priznanje, da so današnji vrhunski telefoni za marsikoga predragi. In ker po svetu razsaja nekakšen virus, zaradi česar prodajne številke trpijo, so se tudi pri Samsungu odločili, da bodo kupcem z nepreglobokim žepom stopili (vsaj nekoliko) nasproti. Galaxy S20 FE, kjer »FE« pomeni fan edition, se pravi za ljubitelje, verjetno tiste, ki »bi«, pa zaradi visoke cene »ne morejo«, je telefon, ki mu ne manjka prav veliko.
V rokah smo imeli že tretji Samsungov poskus na področju pregibnih telefonov. Po prvem Galaxy Fold in nato malce drugačnem Galaxy Flip Z je zdaj z nami še Galaxy Z Fold2.
LG je, s HTC in Sonyjem, eden izmed nekoč bolj vplivnih proizvajalcev telefonov, ki mu pa zadnja leta ne gre najbolje. Njihovi telefoni so sicer povsem solidni, a brez večjih posebnosti ali celo prednosti. Ponujajo razmeroma malo modelov, tudi prihod novih je počasnejši, kot smo bili nekoč vajeni (oziroma kot je pri večjih, bolj znanih konkurentih).
Nokia že nekaj let dostavlja presenetljivo solidne telefone v nižjem in srednjem razredu, čeprav ostajajo nekoliko manj opazni od večine konkurentov. Preizkusili smo novi model 5.3, ki se z dobrimi 200 evri uvršča med vstopne modele.
Samsung je v zadnjem času občutno razširil svojo prodajno paleto z modeli Galaxy. Novi A41 tako meri na srednji razred, med modeloma A51 in A40. Serija Galaxy A je v zadnjih letih kar uspešna, vanjo počasi prehajajo tehnologije dražjih modelov, denimo zasloni AMOLED. Prvi vtis je soliden, predvsem je moč pohvaliti lahko in kompaktno ohišje z zelo tankim robom – vsaj v tem cenovnem razredu. Občutek je zato zelo plastičen, a majhno težo je pač težko drugače doseči.
Samsungove beležnice (torej telefoni Galaxy Note) so zadnja leta bolj ali manj »spolirani« telefoni zadnje serije Galaxy S in tudi tokrat je tako. Kar seveda sploh ni slabo.
Letošnja novost na androidni strani telefonije so telefoni Ultra, Pro, Plus, ki so vse tisto, kar neki proizvajalec zna narediti. To so naprave iz najboljših materialov, z (dragimi) modemi 5G, s hitrejšim (tudi brezžičnim) polnjenjem in toliko pomnilnika, da se številka na škatli zdi napaka, predvsem pa jih »krasi« falanga objektivov/fotoaparatov na zadnji strani.
Vsi telefonski proizvajalci poskušajo najti pravo mero funkcionalnosti, ki jo bodo odvzeli »srednjim« telefonom, torej tistim, ki imajo tudi večje, dražje, pro brate. Besedo »pro« je prvi zares začel zlorabljati Apple in potem mu je sledil še kdo. Tako ima tudi Huawei svoj »pro«, P40 Pro, ki smo ga že predstavili, tokrat pa si bomo pogledali P40. Kot rečeno, pomembno je, česa ta v primerjavi z modelom Pro nima.
P40 lite E je najcenejši član Huaweijeve družine P40 in nadaljuje tradicijo telefonov, ki se sončijo v soju slave svojih dražjih bratov. S P40 (Pro) ima bolj malo skupnega, saj gre za telefon, ki poskuša doseči higienski minimum pametnega telefona, a mu to ne uspe.
Arhiv
Po kategorijah
