Serija J je Samsungova poceni falanga, ki so jo prvič predstavili pred dobrim letom. Takrat so tudi začeli svojim telefonom iz leta v leto dajati enaka imena, tako da je na mestu opozorilo, da je treba biti na letnico pozoren. To poudarjamo zato, ker so si telefoni iz leta 2015 in 2016 lahko zelo zelo podobni.
Asus Zenfone 2 je dobil novo različico, ki k imenu dodaja besedo Laser. Ta daje vedeti, da ima telefon lasersko ostrenje pri zajemanju slik – na zadnji strani je 13-megapikna kamera, ki ima levo bliskavico, desno pa laser, ki pomaga ostriti sliko. V praksi se to pozna po skorajda trenutnem ostrenju, ko sliko zajemamo v standardnem načinu. No, čas ostrenja se podaljša takoj, ko v fotoaparatu vklopimo HDR. Kljub temu gre za dobrodošlo funkcionalnost, ki jo v cenejših telefonih redko vidimo.
HTC Desire 530 ima procesor. Ta ima štiri jedra Cortex-A7. Računajo pri 1,1 GHz. Če bi tole pisalo v Monitorju pred nekaj leti, bi bili navdušeni. Žal smo leta 2016 in za takšne specifikacije ni izgovora. Pri merjenju hitrosti v aplikaciji Geekbench je ta telefon v enojedrnem preizkusu dosegel rezultat 299. Ta številka je v primerjavi z vsemi aktualnimi telefoni tako nizka, da je HTC lahko sram. Čez 300 je prišel celo LG Smart Wine, ki je telefon na preklop za starejše, babice in dedke.
Najprej preprosta ocena tega telefona: to je najboljši telefon znamke HTC do zdaj. To zadnji dve leti napišemo ob izidu vsakega novega osrednjega telefona katerekoli znamke. Strojno so ti telefoni prišli do točke, ko je napredek seveda še vedno mogoč, konkretnih preskokov, ki smo jih bili vajeni zadnjih sedem let, pa je konec. To, da z nakupom kateregakoli najdražjega predstavnika pametnih telefonov ne moremo zgrešiti, se je dokončno zacementiralo.
Huawei je leta 2015 izdelal najboljši telefon z operacijskim sistemom Android. Nexus 6P je izjemna naprava že zaradi golega Androida, a je prišla na vrh tudi zaradi izdelave in strojne moči. Nexusu 6P strojno ni bilo mogoče veliko očitati, saj je izdelan iz vrhunskih materialov, procesor in pomnilnik ne zaostajata za konkurenco in končno smo dobili Nexus z dobrim fotoaparatom.
V podjetju Huawei so se očitno odločili za več vrst svojih naprav. Telefoni z oznaki P in zaporedno številko sestavljajo najvišji cenovni razred, tisti z imenom Honor pa srednjega in nižjega. Model Honor 5X smo preizkušali med konkurenco poceni telefonov, tokrat pa smo dobili v roke Honor 7.
Lenovo, že nekaj let največji izdelovalec osebnih računalnikov na svetu, si že kar nekaj časa prizadeva, da bi postal tudi največji izdelovalec tablic in telefonov. Trenutno je na četrtem mestu (za Samsungom, Applom in Huaweiem), z velikimi cilji pa je lani vstopil tudi na slovenski trg. Po začetni poplavi modelov, tudi tistih v najvišjem (cenovnem) razredu, je nekako videti, kot da je upehan. Največji predstavljajo vrhunske modele kot po tekočem traku (in z njimi vzdržujejo ugled blagovne znamke), od predstavitve zadnjega vrhunskega modela Lenovo (Vibe Z2 Pro) pa je minilo že skoraj dve leti. Vmesno leto so v Lenovu raje izkoristili za predstavitev »posebnih« mobilnih telefonov, kot je Vibe Shot, ki se trudi biti bolj fotoaparat kot telefon.
Lani je LG s telefonom G4 končno uspel izdelek, ki mu ni manjkalo nič omembe vrednega. Prvič se je lahko pohvalil z dobrim fotoaparatom. Sistem gumbov za glasnost in vklop na zadnji stranici telefona je bil prvič narejen tako, da smo gumbe brez težav ločevali med seboj. Še največ je bilo očitati plastičnemu ohišju, ki pa nikakor ni bilo narejeno slabo. Po letih serije G je bil G4 odličen telefon in letos smo pričakovali nadgradnjo te zasnove. Dobili pa smo LG G5, ki z G4 oblikovno in funkcionalno nima dosti skupnega. Pri LGju očitno niso bili več zadovoljni s prejšnjimi oblikovalskimi smernicami, saj G5 odpravlja kar nekaj posebnosti, ki so bile zaščitni znak telefona G.
Kanadsko podjetje Blackberry (prej RIM) je bilo nekoč pojem za pametne telefone, Kanadčani so v resnici »izumili« prenosno napravo, ki je bila namenjena izključno pisanju in sprejemanju elektronske pošte. Šele kasneje so ji dodali tudi možnost telefoniranja. Prednost Blackberryjev je bila od nekdaj miniaturna, a odlična »prava« tipkovnica, s katero se je dalo v časih, ko so vsi drugi telefoni premogli le številsko tipkovnico, naravnost svetlobno hitro tipkati. Dva palca, s katerima smo tipkali tudi že kar dolga elektronska sporočila, sta bila zaščitni znak uporabnikov teh predvsem poslovnih naprav.
Xiaomi Redmi Note 3 sodi med cenejše telefone. To je nemogoče obiti in to je nekaj, kar je skupno vsem kitajskim pametnim telefonom. Vse je podrejeno ceni, a pri tem vendarle poskušajo dostaviti kar najboljšo strojno moč. Po tej plati je Note 3 zelo soliden. Procesor je Mediatekov Helio X10 (osem 2 GHz jeder A53), ki ga je mogoče najti tudi v telefonih bolj znanih izdelovalcev. Naš model je imel 16 gigabajtov shrambe in 2 GB pomnilnika (32 GB različica ga ima 3 GB). Fotoaparat je povprečen, a to leta 2016 pomeni, da bo znal zajeti dovolj dobrih slik, da mu je težko karkoli konkretno zameriti. Tudi ohišje je na ravni, saj je kovinsko, a iz manj kakovostnih materialov, kot jih najdemo pri dražjih telefonih. Kljub temu gre za dobro izdelavo, ki jo dopolnjuje še hiter bralnik prstnih odtisov na zadnji strani.
V zadnjih letih se zasloni (in seveda tudi ohišja) zmogljivih telefonov le in samo še večajo. Vse zastavonoše se hvalijo z velikimi zasloni, ki segajo preko pet palcev, pogosto pa tudi čez pet in pol. S tem ni načeloma nič narobe, zmoti pa to, da so tisti, ki bi si želeli majhen telefon, hkrati obsojeni tudi na razmeroma počasen telefon s slabimi specifikacijami. Edina izjema je bila nova Sonyjeva Xperia Z5 Compact, ki ima praktično enake specifikacije kot sorodna Xperia Z5, pa tudi ta ima 4,6-palčni zaslon.
Telefoni z zmogljivo prednjo in zadnjo kamero postajajo počasi stalnica. Xperia M5 je le še en model, ki ne varčuje pri izbiri prednje kamere, saj ima ta 13 megatočk in dela zelo dobre slike. Kamera na prednji strani izstopa že na prvi pogled, saj je fizično zelo podobna tistim, ki smo jih bolj vajeni na zadnji strani. Prednje kamere so bile do zdaj večinoma neopazni krogi na vrhu zaslonov, ki jih je bilo mogoče brez težav spregledati. Zdaj pa se vedno bolj dogaja, da je prednja kamera enako prepoznavna kot tista zadaj. Pri M5 jo najdemo ob logotipu Sony in prvih nekajkrat, ko telefon primemo v roke, je tako velika leča čudna. To gre seveda le pohvaliti, saj je zajemanje avtoportretov postalo del kulture in, če se že tako radi slikamo, naj bodo te slike vsaj na ravni.
V Lenovu so se očitno odločili, da bodo v svoje telefone vdelovali velike baterije. Te so namreč dostikrat osrednja tarča pripomb uporabnikov, ki se še spominjajo časov neumnih telefonov, ki smo jih brez polnjenja lahko uporabljali več dni. Apple in preostali že uveljavljeni izdelovalci stavijo na vedno tanjše telefone, ki ob koncu dneva zahtevajo polnjenje. Akumulatorji v telefonih so tako ponavadi »veliki« od 2500 do 3000 mAh, kar je večinoma dovolj, da s telefonom prebrodimo dan. Seveda je avtonomija odvisna od naše rabe in okolja, v katerem smo. Če bo telefon nenehno iskal signal, se bo hitreje spraznil kot nekje, kjer je moč signala enakomerna.
V tej številki objavljamo samostojni preizkus cenejših telefonov. Mejo smo postavili na 300 evrov, tako da se naprave nad to cenovno postavko niso uvrstile v konkurenco. Tako na preizkus nismo uvrstili v prejšnji številki opisanega Samsunga A3 in tokratnega A5. Slednji je cenovno bliže 400 evrom, a za ta denar dobimo zelo dober telefon. Predvsem je pri obeh treba pohvaliti oblikovanje in izdelavo, saj se zgledujeta po Galaxy S6 in S7. Gre za lepa in dobro narejena telefona, ki sta tudi v srednjem razredu pri Samsungu presekala s plastiko in grdim oblikovanjem. Le upamo lahko, da bodo Korejci na tej poti vztrajali, saj bo vedno teže najti telefon z logotipom Samsung iz poceni materialov.
V Huaweiju so v zadnjem letu naredili preskok v kakovosti svojih najdražjih telefonov. V preteklosti so že dostavili kak spodoben telefon, a zares se je začelo z modelom Mate S. Tega sta odlikovali kovinska izdelava in strojna moč, ki se je ne bi sramovali niti bolj uveljavljeni konkurenti. Lani smo Mate S umestili med najboljše telefone in v tisti družbi se je lepo znašel. Vmes so v Huaweiju za Google naredili še Nexus 6P in izkazalo se je za dobro potezo, saj so izdelali vrhunski telefon.
Ko smo pred manj kot letom dni preizkušali takrat najnovejše Samsungove telefone Galaxy S6 (in Edge in Edge+), smo zapisali, da so to trenutno najboljši telefoni z Androidom. In to je veljalo do danes, ko si lahko omislimo njihova naslednika – Galaxy S7 in S7 Edge.
Samsung tako kot večina izdelovalcev izda cenejše modele za osrednjim telefonom. Tako se napajajo iz oblikovalskih smernic, ki jih začrta najboljši telefon te znamke. Pri Samsungu je bil to v preteklih letih slab znak, saj so bili njihovi najboljši telefoni grdi. To je povsem zaobrnil Galaxy S6, ki je leta 2015 (sploh v izvedenki Edge) obveljal za najlepši telefon leta. Medtem ko se je lanski A3 zgledoval po S5, se letošnji po S6, in rezultat je zelo lepa naprava.
LG je lani izdal model G4, svojo najboljšo napravo sploh. Tega mesta ni zadržal dolgo, saj je tokratni V10 še boljši. Največji napredek se je pri LGju zgodil s fotoaparati, saj so na tem področju leta capljali za konkurenco. Letos smo delali izjemne slike tako s telefonom G4 kot Nexusom 5X in V10. Fotografija je bila ena zadnjih točk, na kateri so LGji vedno izgubili v primerjavi z drugimi izdelovalci. Zdaj pa lahko rečemo, da so ti časi minili, saj so se konkurenci povsem približali. Predvsem navduši privzeta aplikacija za slikanje, ki je pregledna in stabilna. Sony, recimo, že zadnji dve leti dostavlja telefone s super fotoaparati, a jim težave povzroča aplikacija za slikanje.
Nekdo v LGju je odobril uporabo imena Wine Smart. To je dejstvo in kdorkoli je ta človek, ima nedvomno zaledje v neki anketi, v kateri so uporabnike spraševali o ključnih besedah, ki bi jih prepričale v nakup. Pametno vino je torej LGjev telefon, ki izpolni velikokrat izraženo željo, da bi imeli telefon na poklop, ki bi ga gnal sodoben mobilni operacijski sistem. Da so to želje tistih, ki se niso povsem prilagodili mobilni revoluciji in zaslonom na dotik, ni treba pretirano poudarjati.
Nezadovoljstvo nad avtonomijo pametnih telefonov je postalo osrednja tema, ko je govor o pomanjkljivostih. Nekaj tega nezadovoljstva izvira iz dejstva, da smo ob prehodu z mobilnih na pametne telefone za več funkcionalnosti žrtvovali veliko avtonomije. V letih, ko je prevladovala Nokia, ni bilo nenavadno, da je mobilni telefon brez polnjenja zdržal več dni, ob prihodu žepnih računalnikov oziroma pametnih telefonov pa je bil izjemen dosežek, če smo z enim polnjenjem zdržali ves dan. Od prvih pametnih telefonov smo iz leta v leto priča tanjšanju, akumulatorji pa so bolj ali manj enaki. Vsi izdelovalci namreč skušajo avtonomijo podaljšati tako, da vgrajujejo učinkovitejše procesorje in da operacijske sisteme naučijo preudarneje delati z energijo. Oboje pomaga, a kaj, ko bomo več kot en dan med polnjenji redko dosegli.
Oznaka J5 in oblika telefona sta vzbujali upe, da gre za telefon z drobovjem modela Galaxy S5. Ta je bil lani vrh Samsungove ponudbe, a že ob pogledu na strojno opremo so se upi razblinili. J5 namreč žene Snapdragon 410, ki sicer premore 64-bitna jedra, a kaj, ko računajo pri 1,2 GHz in imajo na voljo gigabajt in pol pomnilnika. Android 5.1.1 resda ženejo dostojno, a brez kolcanja ni šlo.
Idol kot svojo osrednjo funkcionalnost izpostavlja rešitev težave, ki je pravzaprav ni. Ta telefon je namreč mogoče uporabljati, če ga obrnemo pravilno (tako, da je vhod microUSB na dnu) ali pa obrnjeno. Na zgornji in na spodnji strani zaslona ima vgrajen zvočnik in mikrofon. Tako je mogoče sprejeti klic ne glede na to, kako telefon primemo. Zakaj in v kakšnem kontekstu bi to prišlo prav, si je težko razložiti, a rezultat naj bi bila »hitrejša in bolj intuitivna uporabniška izkušnja – brez nepotrebnega razmišljanja o tem, kako držite telefon.«
Tajvanski Asus, ki je nekoč nastal in se profiliral kot podjetje, ki zna svoje znanje izdelave strojnih PC komponent za eminentne (ameriške) blagovne znamke prodati tudi pod svojim imenom, je močan tudi na mobilnem področju. Spomnimo se njihove tablice Nexus 7, ki so jo naredili za Google, pa bo vse jasno.
Podjetje Lenovo je očitno še vedno prepričano, da je PHAB ali »phone plus tablet« nekaj, kar bo ljudi pritegnilo k nakupu. Vsi drugi izdelovalci so že doumeli, da so telefoni z zasloni, večjimi od 6 palcev, nesmiselni, v Lenovu pa se še kar trudijo s poizkusi v to smer. V Googlu so, recimo, obupali nad lanskim 6-palčnim zaslonom, saj bo imel Nexus 6P 5,7-palčnega. Zaslon iPhona 6S Plus meri po diagonali 5,5 palca. Enako je z Galaxy Edge S6 Plus, Galaxy Note 5 pa ima 5,5-palčni zaslon.
Telefoni z oznako Nexus so že leta v nemilosti, ker jih podjetja, ki jih izdelujejo, ne oglašujejo. Te telefone izdelovalci naredijo za Google in naj bi rabili kot smerokaz drugim izdelovalcem. Tako naj bi vsa podjetja videla, kam Google pelje svoj mobilni operacijski sistem. Ko je HTC naredil prvi Nexus One, se je z njim še nekako hvalil, nato pa sta dva Samsungova Nexusa (S in Galaxy) ostala bolj ali manj neopažena. Podobno je bilo s podjetjem LG in njihovima štirico in petico. No, slednja si je zavoljo odličnega razmerja med ceno in kakovostjo pridobila dovolj glasne uporabnike, ki so upali, da bo telefon dobil naslednika. Prav to se je tudi zgodilo.
O tem, kako spodobni fotoaparati so današnji telefoni, kar pogosto pišemo. Pisali smo tudi že o tem, da je najbolj priljubljen fotoaparat na spletišču Flickr pravzaprav iPhone. Izdelovalci zelo resno jemljejo fotoaparate na svojih telefonih, sploh najzmogljivejših. Tako imajo ti aparati tipala vse višjih ločljivosti, začeli so se pojavljati tudi sistemi za stabilizacijo slike.
Lenovo je kot eden največjih izdelovalcev pametnih telefonov (in največji izdelovalec računalnikov) na slovenski trg vstopil letos spomladi. Če je verjeti slovenskim predstavnikom, kar uspešno. Njihovi telefoni so strojno dovolj zmogljivi, obenem pa precej cenejši od korejskih (in kalifornijskih) prvakov, tako da ne dvomimo, da so se uporabnikom priljubili. Vrag se, kot vedno, skriva (le) v podrobnostih, a o tem kasneje.
Kitajski pametni telefoni se množijo iz dneva v dan. V povezavi z najnovejšim operacijskim sistemom Android 5.0 so se iz podhranjenih naprav prelevili v sposobne stroje, ki zlahka zadovoljijo nezahtevnega posameznika. Na preizkus smo dobili izdelka podjetja Zopo serije Color in Speed. Prva združuje cenejše telefone, namenjene predvsem mladeži, druga naprave višjega cenovnega ranga z boljšo strojno opremljenostjo.
Po tem, ko vzamemo v roke G4 Beat, je smiselnost telefona LG G4c, ki smo ga predstavili v prejšnji številki, pod vprašajem. LGjev cilj je bil seveda pokriti vsa polja v Excelovi tabeli, da bi lahko ponudil telefone z vsemi cenovnimi postavkami.
Kitajski telefoni že dolgo niso več tarča posmeha. Za manj denarja praviloma ponujajo veliko. Nekateri med njimi celo vse, kar imajo veliki. Če želimo telefon, ki se enakovredno meri z Applovim ali Samsungovim prvakom, a stane pol manj, je OnePlus pravi naslov. Le v vrsto se moramo postaviti.
Arhiv
Po kategorijah
