Pri Monitorju smo že dolga leta navdušeni nad strežniki NAS, saj gre za preproste, a nadvse uporabne naprave. V zadnjih letih so nekateri izdelovalci nekdaj preproste naprave občutno nadgradili, danes so to že povsem polnokrvni strežniki, ki zmorejo res veliko – poleg, seveda, streženja datotek.
Računalniški virusi, trojanski konji, lažne spletne strani, kraja identitete in druga zlonamerna programska oprema že dolgo niso več bavbav, temveč kar resna vsenavzoča grožnja našim elektronskim napravam, ki jo s pridom uporabljajo spletni kriminalci za dosego svojih ciljev. In da, računalniki so že dolgo le ena vrsta naprav, na katere merijo.
Morebiti se bo zdelo neverjetno, a povpraševanje po zmogljivih grafičnih karticah je v zadnjih letih bolj kot nove računalniške igre spodbujalo rudarjenje kriptovalut. Izračunavanje je namreč zelo zahtevno, v praksi pa ga precej bolje kot osrednji opravljajo grafični procesorji. A stvari se vračajo v ustaljene okvire tudi v grafičnem svetu …
Najboljše, kar ta hip premore AMD v svetu vsestranskih procesorjev, so modeli A10. Preizkusili smo tudi pred kratkim predstavljeni model A10-7860K, ki se poimensko (pa tudi po zmogljivostih) uvršča med modela A10-7850K in A10-7870K. Marsikdo bi se popraskal po glavi, češ čemu še en procesor v tako ozkem segmentu, a A10-7860K bo na dolgi rok nadomestil oba omenjena predhodnika. Poleg mlajše letnice zasnove in izdelave govori zanj predvsem nižja termalna ovojnica (65 namesto 95W). Znižanje porabe energije za tretjino je v sodobnem svetu procesorjev hvalevreden (in opazen) dosežek. Procesor se manj greje, zato lahko dlje časa ostane v t. i. pospešenem načinu delovanja. Za to, da bi se kljub temu ločil od najzmogljivejših primerkov svoje družine, pa skrbi zajezitev frekvenčnega takta grafičnega srca pri 757 MHz (najboljši zmorejo tovarniških 866 MHz).
Osrednji procesor je digitalno srce računalnika. Tako kot najpomembnejši organ v telesu tudi procesor v računalniku skrbi za kar najhitrejše premetavanje ničel in enic. A tudi ljudje s slabim srcem lahko dočakajo spoštljivo starost. Kaj pa računalniki s počasnejšimi procesorji? Vsekakor.
Občutek imamo, da so strojne zmogljivosti računalnikov danes manj pomembne od zmogljivosti telefonov in tablic. A tako je le zato, ker so osebni računalniki že davno presegli mejo, ko so že vsi po vrsti »hitri«. Kljub temu so med njimi tudi »malce počasnejši«, pa tudi »zelo hitri«. Predvsem pa hitro opazimo razlike v ceni.
Podjetje Gigabyte je danes eden vodilnih ponudnikov miniaturnih računalnikov, saj ima v ponudbi več kot ducat modelov, najdemo celo miniaturneža z vgrajenim projektorjem. Male namizne računalnike trži pod imenom BRIX, preizkusili smo dva modela. Obema je skupno to, da sodita med t. i. barebone sisteme, kar pomeni, da se v ohišju skriva le osnovna plošča s procesorjem, uporabnik pa mora sam vgraditi pomnilnik in disk. V lični škatli tako najdemo le še nosilec VESA za pritrditev mini računalnika na hrbtno stran računalniškega monitorja.
Kot ugotavljamo, so danes že najcenejši (in najmanjši) računalniški sistemi dovolj zmogljivi za zadovoljivo poganjanje operacijskega sistema in večine pisarniških aplikacij, torej bodo kos brskanju po spletu ob hkratnem poslušanju glasbe, branju e-pošte in pripravi kakšnega dokumenta.
Prodaja namiznih računalnikov se zadnja leta znatno zmanjšuje. Nadomeščajo jih predvsem prenosni računalniki in tablice, del prodajnih številk pa večjim bratom odščipnejo tudi malčki, tako imenovani nettopi. To so miniaturni računalniki, ki na delovni mizi zasedejo komaj kaj prostora, če jih namestimo na hrbtno stran računalniškega monitorja, pa jih praktično ne opazimo.
Chromecast je Googlova rešitev že večkrat rešenega problema – kako predvajati video na televizijskem zaslonu. Nič posebnega, boste rekli. Načeloma res, a v Googlu so se problema lotili drugače od konkurence in s tem odprli nove možnosti povezovanja mobilnih naprav, osebnih računalnikov in televizije.
Pametni televizorji ponujajo vse bogatejši nabor vsebin. Te so uporabnikom dostopne ob povezavi televizorja v svetovni splet, dosežemo pa jih podobno kot s pametnih telefonov – ob pomoči v televizor nameščenih aplikacij. S pomembno razliko: zaslon sodobnega televizorja je tako velik, da lahko dejansko postreže s pristnimi užitki ob ogledu video in drugih vsebin.
Tudi današnji televizorji so v resnici računalniki. Seveda, drugače v Monitorju o njih ne bi pisali. No, pravzaprav to velja le za »pametne« televizorje, ki smo jih za pametne poimenovali iz istega razloga kot telefone – vanje lahko nameščamo aplikacije.
Tablice so danes časopis, delovno orodje, digitalna varuška, kuharica, zdravnik, džuboks in še kaj. Med programskimi izdelki, s katerimi oplemenitimo začetni nabor aplikacij, vodijo igre. Logično, saj tablice največkrat rabijo za zabavo. Radi jih imamo starši in otroci, igramo se stari in mladi. Tablice z operacijskim sistemom Android so iz dneva v dan deležne vedno večjih naslovov. Izbira je težka, časa (in prostora) pa premalo.
Po zadnjih podatkih najbolj priljubljene tablice na svetu poganja mobilni operacijski sistem Android. Temu primerna je tudi bera večjim zaslonom prilagojenih aplikacij na tržnici Play. Med sprehodom po njej so se nam vtisnili v spomin naslednji izdelki.
Dovolj je bilo dela, odgovarjanja na elektronsko pošto, prebiranja časopisov in brskanja po spletu. Čas je, da bleščečo Applovo tablico uporabimo v plemenitejše namene. Igrajmo se z njo.
Applov iPad je nedvomno najbolj priznana in uspešna tablica na trgu. Ljubitelji opevajo kakovost izdelave, lepoto naprave, preprost operacijski sistem in bogato tržnico App Store, ki s ponudbo zadovolji še tako zahtevnega programskega sladokusca. Izmed več kot pol milijona programov, ki so bili spisani s tablico iPad v mislih, smo izbrali naslednje.
Ko se znanec odloča o nakupu tablice, mu je v resnici težko razložiti, kaj bo z njo pridobil. Najnatančnejša razlaga je namreč ta, da gre za velik telefon. To, kar je mogoče delati s telefonom, je mogoče delati tudi s tablico, razen telefonirati in pošiljati SMSe. Pa vendar razlaga v resnici ni dovolj natančna.
Čeprav se je Windows Phone že precej uveljavil, marikdo še vedno na pamet trdi, da za platformo ni dovolj aplikacij. Zadnji podatki navajajo, da jih je v trgovini trenutno na voljo že več kot 245.000, kar je vsekakor manj kot na tržnici za Android ali iOS. Drugi očitek meri na kakovost aplikacij, kar je večja težava. Med tisoči aplikacij je kup neuporabnih, grdih in sploh ne prav dobrih, a to lahko rečemo tudi za vse druge tržnice. Poglejmo, katere aplikacije so najboljše, najuporabnejše in najlepše in si jih lahko namestimo uporabniki Windows Phone. Igre pa bomo v tokratnem članku pustili ob strani.
Applov telefon je resda meril na pametne telefone, ki so bili domena zahtevnih uporabnikov, a se je hitro uveljavil kot ena izmed najboljših prenosljivih platform za igre. Po nekaterih podatkih naj bi bil celo največja igričarska platforma vseh časov.
Danes si težko predstavljamo mobilno telefonijo brez morja aplikacij, ki so nam vsak dan na dosegu prstov. Čeprav so pametni telefoni (in tudi dlančniki) že dolgo poznali dodatne programe, je bil prihod iPhona oziroma odprtje trgovine iTunes App Store tisti mejnik, ki je za vedno spremenil dojemanje pametnih telefonov.
Iger in preprostih igric je v trgovini Google Play veliko. Zelo veliko. Večina jih je slabo narejenih ali zavajajočih ali oderuških. Takšno je stanje v vseh mobilnih trgovinah, a kjer je golo število iger tako visoko, se za vsakogar najde dovolj iger, ki so se svojega poslanstva lotile korektno. Tokrat jih bomo izpostavili šest, ki niso plod velikih studiev in so plačljive. Če že delamo seznam odličnih iger, je to treba storiti brez omenjanja iger, ki skušajo prek mikrotransakcij od igralca iztisniti čim več denarja. Tako smo izbrali nekaj starejših iger, za katere velja odšteti nekaj evrov in so zgled dobre prakse igranja na mobilnih operacijskih sistemih.
Ekosistem programja na Googlovem operacijskem sistemu je začel svoje življenje kot divji zahod aplikacij, kjer je bila jasna ločnica med programi, ki jih je naredil Google, in tistimi, ki so jih ustvarili neodvisni razvijalci. Prvih nekaj let je bilo mogoče solidne aplikacije prešteti na prste ene roke, saj resnega zanimanja razvijalcev ni bilo. Stanje se je tako postopoma izboljševalo, dokler nismo v zadnjih dveh letih prišli do točke, ko androidnim aplikacijam nič ne manjka. To je tudi najvišja stopnja razvoja kateregakoli ekosistema aplikacij, saj je največji kompliment za vsako platformo, da o njej lahko rečemo: »ima vse, kar potrebuješ«.
Današnji pametni telefoni (pri čemer lahko »pametni« mirno izpustimo, ker so taki že skorajda vsi) so v resnici računalniki. Nekaterim je uspelo izračunati, da so celo močnejši, kot jih je NASA uporabila za podporo pristanku na Luni. Toda uporabni postanejo šele z množico aplikacij, ki jih lahko namestimo vanje.
Spletni brskalniki so postali več kot le orodje za pohajkovanje po spletu. V njih se družimo s prijatelji, igramo igre, pišemo knjige, poslušamo glasbo in gledamo filme. Ker brskalnika praktično ne zapuščamo več, mar sploh še potrebujemo operacijski sistem? Google pravi, da ne. Z nekaj naslednjimi razširitvami mu nemara kmalu pritrdimo.
Dandanašnji preživimo levji delež računalniškega življenja v mejah spletnega brskalnika. Z naslednjimi programi, ki delujejo, ne da bi si jih namestili, internetnega orodja v prihodnje sploh ne bomo več zapuščali.
Noben nasvet izmed trikov, ki jih zadnja tri leta objavljamo za uporabnike računalnikov Mac, ne odtehta dobrega programskega pripomočka. Dovolj je le en, pa postane Applov računalnik nepogrešljiv del tehnološko obarvanega arzenala vsakdana prav vsakogar od nas.
V časih, ko je vse več ljudi prisiljenih gledati na življenje skozi denarnico, je dobro vedeti, da je kup stvari v računalništvu brezplačnih. To še posebej velja za programsko opremo, kjer se skušajo avtorji in razvijalci dokazati s svojimi zamislimi, temu pa sledijo celo nekatera podjetja. Pripravili smo seznam skoraj sto zelo uporabnih programov za okolje operacijskega sistema Microsoft Windows, ki so za povrh še brezplačni.
Pred (kar nekaj) leti so bila velika uspešnica CD-ROMi s preizkusnimi programi, ki so bili priloženi revijam, ne nujno le računalniškim. Nato se je zgodil internet in množica programov je v trenutku postala dostopna vsem. Danes se zdi, da nas zanimajo le še mobilni telefoni in aplikacije zanje, vendar v resnici izbira za »prave« računalnike ni nič manjša kot včasih. Prej nasprotno.
Današnje video kamere danes v primerjavi z veliko večino fotoaparatov zmorejo naravnost vrhunske posnetke v visoki ločljivosti. Če si lastite starejši model z običajno ločljivostjo ali če vas prepričujejo, da so fotoaparati za video dovolj dobri, premislite še enkrat. In si preberite preizkus modelov, ki so na voljo pri nas.
Youtube je povzročil že kar nekaj (r)evolucij, zadnja se kaže na trgu video kamer. Na voljo je namreč vedno več modelov, ki so namenjeni bolj ali manj le nalaganju posnetkov na te priljubljene video dveri. Preizkusili smo, kako so pri tem uspešne in ali so uporabne tudi še za kaj drugega.
Arhiv
Po kategorijah
Po avtorjih
