Članki
Vsi članki iz tiskane izdaje Monitorja, razvrščeni padajoče po datumu vnosa. Brskate lahko tudi po rubrikah/kategorijah, kot so zakoličeni v reviji, ali pa se zakopljete v članke priljubljenega avtorja. Ali pa preskočite v arhiv.
Vsi članki iz tiskane izdaje Monitorja, razvrščeni padajoče po datumu vnosa. Brskate lahko tudi po rubrikah/kategorijah, kot so zakoličeni v reviji, ali pa se zakopljete v članke priljubljenega avtorja. Ali pa preskočite v arhiv.
Google Play se je po skromnih začetkih izenačil z Applovo tržnico App Store in danes ponuja mnoštvo uporabnih aplikacij. Večina izdelkov je napisanih s pametnim telefonom v mislih, a kljub temu odlično delujejo tudi na tablicah. Ker so tablični računalniki z operacijskim sistemom Android v zadnjem času vedno bolj priljubljeni, se veča število zanje optimiziranih programov. Zaradi odsotnosti posebne kategorije znotraj prodajalne Play jih je zelo težko najti. Za vas smo jih izbrskali mi.
Večdotične mize in podobne delovne površine se vedno bolj širijo tudi v vsakdanje življenje. Vse več in več podjetij razvija takšne mize z uporabo različnih tehnologij, a še vedno velja, da so te rešitve zelo drage in si jih lahko privoščijo le redki. Navdušenci nad tehnologijo so tako za konjiček začeli razvijati tudi lastne veliko cenejše rešitve. Sčasoma se je oblikovala skupnost, ki takšne ljubitelje združuje in povezuje. Spletna stran skupnosti je dosegljiva na nuigroup.com.
Prodor videa v mobilne naprave je povzročil, da danes snemamo več kot kdaj prej. Pogrošno drage kamere so že skorajda del preteklosti in zanimive le še za resnejše uporabnike, ki potrebujejo prednosti kamer ali digitalnih fotoaparatov s kakovostnim videom. Toda atraktivnost posnetkov se z večanjem količine videa ni izboljšala, ravno nasprotno - premnogi radi snemajo, a posnetkov v resnici nihče noče gledati, ker so slabi ali, kratko malo, predolgi. Čas je torej za urejanje videa, lahko kar na tablicah.
Ko se odločamo za tisk foto knjige, verjetno večina najprej pomisli na ceno, ki jo bo ponudnik zahteval od nas. A bi bilo bolje, ko bi pomislili na kakovost vmesnika, s katerim si bomo "postavili" oz. uredili želeno knjigo.
Hvala, ker ste na test procesorjev vnesli tudi preizkus z Adobe Lightroomom. Ni sicer tisto, kar sem želel (preview rendering), a dovolj blizu, da ste potrdili moj sum.
Oktobra smo bili priča neverjetnemu prerivanju za sedež v prvi vrsti na odru pred svetovno javnostjo. Apple, Google in Microsoft, če odmislimo še nekatere manjše, a tudi pomembne novosti drugih, so nas dobesedno zasuli z novimi izdelki. Zato da bi obudili potrošniško porabo in polnjenje blagajn, predvsem pa zato, da bi preusmerili (in če je le mogoče, tudi ohranili) pozornost od dogajanja pri tekmecih. Celo Apple, ki v zadnjih letih slovi po doziranju novosti po kapljicah, se je spozabil in razgrnil več, kot smo pričakovali. Toda vse te bleščeče novosti predvsem prikrivajo strah večine, da bi njihova pot navzgor kmalu spremenila smer. Zato je "image" pomembnejši od substance. Morda se izkaže, da tudi na škodo uporabnikov.
Izbrali smo 12 "tiskarjev" foto knjig in jim anonimno ponudili v tisk naše vrhunske jamske fotografije. Izkazalo se je, da so do uporabnika prijaznejši urejevalni programi, ki niso spletne narave, da pa bodo tisti, ki res "obvladajo", še najraje izbrali ponudnika, ki bo sprejel že (v lastnem programu za DTP) urejen izdelek formata PDF.
Prišel je čas za osmo različico vsem dobro znanega operacijskega sistema Windows, s katerim želi Microsoft podaljšati desetletja trajajočo zgodbo o uspehu. S korenito drugačnim uporabniškim vmesnikom skuša obenem ubrati novo pot v svetu računalništva, ki ga vse bolj sestavljajo tablice in pametni telefoni, osebni računalniki pa so čedalje bolj v ozadju. Windows 8 skuša biti pri tem vezni člen med preteklostjo in prihodnostjo, saj bo deloval na zelo različnih vrstah naprav, novih in starih. Vprašanje pa je, kako se bodo na vse te novosti odzvali uporabniki, vajeni dosedanjih Oken.
Napredni uporabniki si želimo vedno zmogljivejših komponent. Zmogljivosti procesorjev in grafičnih kartic se strmo večajo, pogoni SSD so bliskovito hitri. Kaj pa druge komponente? Računalniški monitor je bržkone najpomembnejši stik uporabnika z računalnikom, a le redko kdo si omisli monitor, ki je večji in dražji od računalnika. Dokler na "sceno" ne stopijo Korejci in naredijo sicer napredne tehnologije cenovno dostopne.
V kleteh neopaznih poslopij in v velikih halah tiho brni na tisoče strežnikov, ki med seboj trgujejo v milijardah dolarjev. Po njihovih kablih se vsak dan pretaka usoda svetovnega prebivalstva. Algoritmi, ki so prezapleteni, da bi jih docela doumeli, v milisekundah sprejemajo odločitve, ki krojijo svetovno ekonomijo, pokojninske blagajne in ceno ogrevanja stanovanj. In se občasno zmotijo.
Padfone je izdelek, ki ga je Asus naredil na podlagi izkušenj, ki jih je začel nabirati z mini prenosniki in kasneje s serijo tablic Transformer. Tokrat so v paket dodali še telefon in s tem skušali zadovoljiti vse tiste, ki bi radi napravo "vse-v-enem".
Pred dobrim letom dni smo ugotavljali, da izdelovalci zgolj nemočno capljajo za inovativnim Applom. Odtlej se je marsikaj spremenilo. Android je dozorel, prihaja perspektivni Windows, Apple pa razmišlja o naslednji potezi. Obenem so pogumni izdelovalci začeli iskati specifične tržne niše znotraj tabličnega področja. Prišle so manjše in cenejše naprave. Vsaka si želi naše pozornosti. Vsaka se trudi po svoje. Kako se odločiti?
Televizija visoke ločljivosti (HDTV - 1080i) je bila v praksi prvič prikazana leta 2004, in sicer na konferenci IBC - s satelitskimi prenosi kanala Euro 1080 podjetja Alfacam iz Belgije. Danes je v Ameriki že tretjina televizijskih kanalov v HDTV, v Evropi le osmina, pri nas pa v resnici nobeden (razen InfoTV in občasno/delno RTV Slovenija). In vendar gre razvoj naprej - na letošnji konferenci IBC smo že gledali televizijo ločljivosti ultra HDTV.
Zdi se, da velika računalniška podjetja postajajo vsak dan bolj podobna znamenitim korejskim velikanom, ki v okviru peščice megakorporacij delajo vse, od kavnih mlinčkov do čezoceanskih ladij. Apple, Google in Microsoft skušajo v eni sapi ponujati programsko opremo, strojno opremo, storitve v spletu in celo digitalne vsebine. Če smo še kaj pozabili, potem bodo verjetno to čez čas dodali v ponudbo. Lep zgled je Microsoft, ki se je očitno ob opazovanju dogajanja pri mogočnih tekmecih zbal za prihodnost in presekal desetletja trajajočo ločnico med programsko in strojno opremo. Če je bil Xbox posebnost, potem bo tablica Surface vsekala dosedanje partnerje neposredno med oči. Zdaj pravijo, da bodo razvijali in izdelovalci svoje telefone, tablice in morda tudi - računalnike. Pa je to za potrošnike res bolje?
Prišli smo do točke, ko se v naši panogi dogajajo korenite spremembe. Če smo računalnike že v preteklosti po zaslugi PCjeve uporabnosti mučili malodane vsi, pa je sedanjost postregla s popolnoma svežo miselnostjo. Tehnologija je postala seksi. O prenosnikih, pametnih telefonih in tablicah bi se pogovarjal slehernik. Prenosne naprave postajajo gonilna sila nam ljube industrije. Zastavonoša prihodnosti so tablice.
Enkrat sem se že obrnil na vas (ob nakupu novega DSLR) in priznati moram, da sem dobil odličen odgovor. Tudi zato vas spet prosim za pomoč - kupujem nov prenosni računalnik, ki ga bom uporabljal za vse mogoče (šola - urejanje dokumentov, pisanje seminarskih, oblikovanje PWP predstavitev; nažiganje špilov - DIII, Fallout, Skyrim; gledanje filmov; poslušanje glasbe; morda občasno delo s Photoshopom ali Pinnaclom in morda še kaj). 15 palcev bo povsem dovolj, ker pa ga kupujem za nekaj let, bi rad, da ima procesor Ivy Bridge, vhode USB 3.0 in kar je še teh novotarij. Trenutno se odločam med Asusovim G55VW in Y580 firme Lenovo. Kakšno je vaše mnenje o obeh? Imate v mislih še kaj boljšega?
Gospodarska kriza se nam vse globlje zajeda v denarnice. Zmogljivi osebni računalniki se hitro dražijo zaradi padanja vrednosti evra proti ameriškemu dolarju; obenem se veča ponudba v najnižjem cenovnem razredu. Za marsikoga je nakup starega PC edina rešitev. Vendar se ob nepazljivosti sanje kaj hitro sprevržejo v moro, ko začnemo novi-stari stroj tudi uporabljati.
Patenti so pravni mehanizem, s katerim avtorji svoje zamisli zaščitijo pred nezakonitim kopiranjem posnemovalcev. Toda v bistvu so še precej več kot to in v zadnjem času obenem eno največjih jabolk spora v celoti industriji računalništva in elektronike. Po drugi strani pa so odlično kukalo v prihodnost, saj ravno prek novih patentnih vlog najbolje vidimo, kako razmišljajo tisti, ki so odgovorni za razvoj, in to na samem začetku razvojnega procesa. Zgodovina sicer pripoveduje, da večina zamišljenega ne bo nikoli izvedena, toda tisto, kar ostane, je bržkone zlata vredno.
Danes prenosni računalniki po prodaji že prehitevajo namizne računalnike, zato je prav, da preverimo, kako se vanje vgrajeni procesorji odrežejo pri zahtevnejših opravilih. Ne nazadnje napredni uporabniki tudi od prenosnikov kdaj pa kdaj zahtevajo, da napnejo vse mišice in naloge opravijo kar se da hitro. Praktični preizkus kaže, da procesorji v prenosnikih pridelajo še največ hitrostnega zaostanka prav zaradi nižjih delovnih frekvenc.
Dobrega računalniškega sistema ne zagotavlja le hiter procesor, temveč zanj poskrbi predvsem osnovna plošča. Nanjo namreč vgradimo in povežemo vse komponente, zato pri nakupu t. i. temeljnega kamna sistema ne gre pretirano varčevati. Sodobne osnovne plošče postajajo prava umetniška dela, zato nas ne čudi, da cene nekaterih primerkov presegajo cene samih procesorjev.
Ob sodobnih procesorjih, ki so resnično zelo zmogljivi, se poraja vprašanje, zakaj iz njih iztisniti še zadnje atome moči. Med manjšo skupnostjo uporabnikov pa postaja vedno bolj priljubljena metoda doseganja kar najnižje možne porabe brez zmanjšanja zmogljivosti procesorja. Tak "eko" preizkus smo opravili tudi mi.
Začenjamo predstavitev posameznih razredov in arhitekture procesorjev, rezultate posameznih preizkusov in po posameznih modelih pa si bomo ogledali kasneje.
Očitno je, da vstopamo v novo fazo razvoja pametnih telefonov. Ne samo s stališča tehnologije, temveč tudi rabe. Po zadnjih raziskavah bodo pametnih telefoni v naslednjem letu prvič presegli polovico vseh mobilnih telefonov, obetamo pa si lahko tudi pomembne tehnološke izboljšave, kot so brezžično napajanje in tehnologija NFC. Presenečenje je, da se uporabniki vse pogosteje odločajo za telefone z zares velikimi zasloni (več kot 4,5 palca), čeprav ti več kot očitno niso primerni za nošnjo v žepu. Odraščajo pa tudi uporabniki. Raziskava Pew Internet je pokazala, da več kot polovica ljudi ne namesti ali celo odstrani programov, ki ogrožajo njihovo zasebnost. Da, res prihajajo novi časi.
Računalniška sestavina, znana pod imenom osrednji procesor, je v zadnjih letih močno napredovala. Prav po zaslugi procesorjev imajo sodobni računalniki skoraj takšne zmogljivosti, kot so jih imeli pred desetletji le superračunalniki, veliki kot povprečno stanovanje v bloku.
Virusi so v zadnjih desetletjih napredovali od neškodljivih hudomušnih skupkov kode do zapletenih in obsežnih programov, ki skrivaj sabotirajo izdelavo jedrskega orožja, prisluškujejo državnim podjetjem in multinacionalkam in so sposobni spraviti na kolena celotne države. Mesto naročnikov so prevzele vlade, izvajalci pa so obveščevalne agencije in vojska. Vojna se je s klasičnih bojišč že zdavnaj preselila v internet.
Beseda oblak (cloud) je na najrazličnejših kosih elektronike vedno bolj priljubljena in nič ne kaže, da bi to kaj pojenjavalo. Tako so postali "oblačni" tudi omrežni diski NAS in izdelovalci so s tem tako glasni, da smo pojavu namenili nekoliko več pozornosti.
Čeprav smo strežnike NAS preizkusili pred manj kot letom dni, se je že nabralo kar nekaj novosti. Tako smo se odločili za nov veliki preizkus in se prepričali, da so te naprave že zelo izpopolnjene in nadvse uporabne.
Priča smo bliskovitemu razvoju večdotičnih tehnologij, v katerih potrošniki (ne)zavedno uživajo. Najsi bodo to pametni telefoni, tablice ali večdotične mize, še pred nekaj leti so bili ti izdelki bolj kot ne redkost. Danes lahko trdimo, da so se večdotične tehnologije že dobro uveljavile med potrošniško srenjo, vendar njihov pravi razcvet šele prihaja.
Razmišljam o nakupu cenejše tablice in po daljšem brskanju se mi zdi tablica Yarvik najboljša izbira. Imam dve vprašanji:
Priznajmo si. Danes je največ večpredstavnih vsebin prav v računalnikih uporabnikov, saj jih ti tja spravijo na najrazličnejše načine. Najpogosteje s prenosi iz spleta. A vsebine bi raje kot na računalniškem monitorju gledali na velikem zaslonu - bodisi televizorju ali pa projektorju. Za vse imamo rešitev.
Arhiv
Po letih
Po kategorijah
Po avtorjih