Eden od učinkovitih načinov pohitritve računalnika je nadgradnja strojne opreme. A ta je praktično vedno povezana z izdatki, zato smo se tokrat osredotočili na rezerve, ki jih premore sam operacijski sistem. Pripravili smo 30 brezplačnih nasvetov, s katerimi bo naše delo z operacijskim sistemom Okna hitrejše in še bolj enostavno.
Glede na to, da sem resen bralec Monitorja, sem se znašel v dvomih, kateri fotoaparat kupiti. Listam in listam, a nikjer ne piše, kateri je najboljši zame. Nasvet.
Pred tridesetimi leti so Britanci krojili računalništvo z izdelki, kot sta bila Acorn Atom in ZX Spectrum. Danes je na Otoku položaj mračnejši. Rastoči panogi manjka talenta. Da bi računalništvo zopet postalo zabavno in pritegnilo več nadobudnih mladcev, so v Cambridgu ustanovili fundacijo Raspberry Pi, katere edina naloga je ustvariti poceni platformo za učenje nove generacije načrtovalcev strojne opreme.
Ko pamet ni več privilegij telefonov. Ko lahko tudi s fotoaparata pošljemo elektronsko pošto. Ko smo lahko vohuni! Doslej je bil upravičen naziv pametne naprave, ki se zna učinkovito povezovati prek brezžične povezave WiFi, zgolj domena telefonov. Toda na trgu so se znašli fotoaparati, ki se znajo prek take povezave povezati z družabnimi omrežji in "po zraku" pošiljati elektronska sporočila. Mogoče jih je celo brez dostopne točke povezati s pametnimi telefoni in jih tako tudi upravljati. Pamet na daljavo, bi se reklo.
Leto je naokrog in zopet so na tapeti brezžični usmerjevalniki, ki vsakokrat znova naredijo korak naprej. Tokrat je preizkus malce drugačen, saj smo se odločili preveriti zmogljivosti le tistih usmerjevalnikov, ki znajo omrežje postaviti tudi pri 5 GHz.
Omrežni diski NAS so bili še nedavno domena res hudih računalniških navdušencev in manjših podjetij. Tistih torej, ki jim je v krajevnem omrežju vedno primanjkovalo diskovnega prostora. Danes se stvari spreminjajo - z razmahom filmskega piratstva (da, recimo bobu bob!) je tudi v povprečnem domu vedno premalo diskovnega prostora, da o dodatnih možnostih, ki jih zmorejo današnji NASi, niti ne govorimo.
Predstavljamo rezultate varnostne analize slovenskih GSM omrežij, ki smo jo opravili v prvi polovici leta 2012. Namen članka je opozoriti na varnostne ranljivosti v slovenskih GSM omrežjih z namenom, da bi se varnostne ranljivosti odpravile in bi se povečala stopnja varnosti in zasebnosti uporabnikov mobilne telefonije ter da bi slovenski operaterji mobilne telefonije začeli več vlagati v varnost omrežij in zaščito svojih uporabnikov. Slovenski operaterji seveda menijo, da so njihova omrežja popolnoma varna ... Opozarjamo, da je izvajanje opisanih postopkov brez ustreznega soglasja prizadetih uporabnikov nezakonito.
Prepoznavanje govora v računalništvu že več desetletij označujemo kot "naslednjo veliko stvar", pa se kljub temu leto za letom na tem področju bolj malo zgodi. Toda v zadnjem času več novic daje slutiti, da so znanstveniki vendarle našli pravo smer: zajem in predvajanje na lokalni napravi, prepoznavo pa v oblaku. Ob tem se strežniki "učijo" z analizo milijonov narekovanih besedil in inkrementalno izboljšujejo točnost prepoznavanja. Točno to pot je ubral Apple s pomočnico Siri, ki se menda v novi različici kiti zlasti z naučenim pri poslušanju narekov v svojem prvem letu obstoja. Nuance, ki je partner pri projektu, je nedavno objavil, da se je v njihov razvojni program vključilo že 10.000 neodvisnih razvijalcev. Najbrž zato ni treba ugibati, kaj bo znal naslednji val mobilnih aplikacij.
Brezžični usmerjevalniki so danes že skorajda standardna oprema vsakega doma, ki premore širokopasovni dostop v internet. Kljub temu, da nekateri menijo, da postajajo manj zanimiv del strojne opreme, se tehnologija še vedno razvija. Danes je smiselno kupiti model, ki zmore delovati tudi na manj zasedeni frekvenci 5 GHz. Še bolje, če hkrati deluje tudi na 2,4 GHz. Preizkusili smo 9 takih modelov.
Vsak pravi moški mora zaploditi otroka, posaditi drevo in napisati knjigo. Tako vsaj pravijo. (Da uredništvo ne bo dobilo preveč besnih pisem, naj omenim, da to - z določenimi biološkimi popravki - enako velja tudi za ženski spol.) Prvo nekako zmoremo brez posebnega truda, drugo tudi še gre, napisati knjigo pa je že problem. Napisati - to bi še šlo. Kaj pa potem to knjigo spraviti v svet? Kako naj uboga reva, ki komaj zmore vzdrževati številne otroke in skrbeti za drevesa v sadovnjaku, stori še to? Enostavno - z elektronskim založništvom. Nič ne stane, prijetno je, pa še zaslužili boste! Tako vsaj oglašujejo.
O elektronskem založništvu smo se pogovarjali z literarno agentko Robin Mizell.
Oblačne storitve so že dolgo na jeziku raznih promotorjev računalniške industrije. Že ob njihovem "izumu" so vsi vedeli, da bodo naslednja velika stvar. Resnici na ljubo, so bili začetki bolj klavrni. K neuporabnosti prvih oblačnih storitev so veliko prispevale neustrezne internetne povezave, a še večjo škodo so jim zaudale slabo zamišljene aplikacije, ki so bile same sebi namen, zato smo jih uporabniki sprva bolj tipali. Z razmahom spletnih shramb se je vse spremenilo.
Ko mali podjetnik prvič obuje "privatniške" čevlje, ne ve, kaj ga čaka. Pojma nima, kako napisati račun, voditi knjige, odvajati davke in plačevati prispevke. Ker se spozna na svoj posel, je prepričan, da bo to dovolj. Posledice zmotnega mišljenja skušajo omiliti najeti računovodje in spletni pripomočki za male podjetnike.
Televizorje smo preizkušali ob dnevni svetlobi v Monitorjevem laboratoriju. Najprej smo jih nastavili na privzete nastavitve in slovenščino in jih omrežili. Večina nam je takoj samodejno postregla s predlogom po posodobitvi strojne programske kode na zadnjo različico, in to smo seveda tudi storili. Še največ nadgradenj so bili deležni spletni vmesniki in aplikacije, kar nas ne preseneča. Pri preizkušanju spletnih vsebin so nas zanimale najbolj razširjene aplikacije, kot so spletni brskalnik, dostop do spletišč z video vsebinami, glasbenih dveri in drugih zanimivih vsebin. Preizkus spletnih vsebin je bil hkrati tudi pravi preizkus sposobnosti priloženih daljinskih upravljalnikov, saj so ti po večini še vedno "klasični", to pomeni gruča gumijastih tipk, zapakiranih v plastično ohišje. Vnos besedila s slogom telefonske številčnice in navigiranje po spletnih straneh sta zato pri večini preizkušenih modelov prava mora in to bodo hitro spoznali tudi sami uporabniki. Pri nekaterih modelih televizorjev lahko to elegantno rešimo s priklopom miške in tipkovnice ali, še bolje, z namestitvijo namenske aplikacije na mobilno napravo, opremljeno z zaslonom, občutljivim za dotik. Te možnosti so sicer h končni oceni televizorja prispevale le manjši delež.
Ko je govor o sistemih hišnega kina, vsekakor velja rek "Več je bolje.". Večji zaslon oziroma večja slika nam pričara preprosto boljšo uporabniško izkušnjo, še posebej, če jo zapolnimo z vsebino v polni visoki ločljivosti. Kinotečni zanesenjaki namreč še predobro vedo, zakaj tako vneto prisegajo na projektorje.
Sodobni televizorji so si vsaj po tehničnih podatkih podobni kot jajce jajcu. Kako torej izbrati pravšnjega za svoje potrebe, kje sploh začeti? Naslednji nakupovalni vodnik odgovarja na večino vprašanj, ki bi jih sicer zastavili prodajalcu in nanje dobili bolj ali manj pravilne odgovore.
Izdelovalci digitalnih televizorjev so potrebovali le dobra tri leta, da so svoje izdelke spremenili v pravcate računalnike tipa vse-v-enem. No, skoraj, saj primarna naloga sodobnih televizorjev ostaja ogled vsebin TV programov, čeprav se vedno več uporabnikov navdušuje nad dostopom do spletnih vsebin, možnostmi brskanja po internetu, igranjem iger ter opravljanjem video konferenčnih klicev.
NMT, GSM, GPRS, EDGE, 3G, HSDPA, HSUPA, HSPA, HSPA+. Množica kratic, ki jih že leta srečujemo v mobilni telefoniji, se bo počasi zlila v eno samo - LTE. Četrta generacija mobilne tehnologije obeta, da bomo končno vsi venomer povezani. Kaj LTE sploh je in kako to, da slovenski operaterji tokrat pri vpeljavi nove mobilne tehnologije niso v sami konici, kot so bili vselej.
Televizijo prek satelita danes spremlja le še manjši delež televizijskih gledalcev; po podatkih APEKa v Sloveniji manj kot pet odstotkov. Vendar pa se več kot tri četrtine vseh televizijskih programov, ki prihajajo do nas po drugih poteh (pretežno po kabelskem ali internetnem omrežju), v resnici oddaja s satelitov. Luksemburško podjetje SES, ki trži satelitske komunikacije pod blagovno znamko Astra, nas je povabilo, da obiščemo njihovo centralo v Betzdorfu v Luksemburgu.
Dropbox je prvi, četudi precej na tiho, osvojil uporabnike po vsem svetu z brezplačnim prostorom v oblaku, pa čeprav je za prgišče evrov ponudil manj kot tipičen USB ključek. Nato je prišel Apple z iCloudom, zdaj se je zganil tudi Google z Drivom. Microsoft je obenem potrdil, da bo SkyDrive postal pomemben člen naslednjega rodu Oken. V vsega nekaj tednih so se nato odzvali še številni drugi in danes skoraj ne najdemo večje družbe, ki ne bi snovala take ali drugačne, toda lastne oblike pomnilniškega prostora v oblaku. Vsaj delček obvezno brezplačnega. Zakaj? Mar je taka konkurenca res potrebna? Ne, toda prepričati uporabnika, da zaupa podatke prav določeni storitvi, je šele začetek. Le kdo bi selil podatke iz oblaka v oblak, ko zmanjka prostora in bo treba plačati zanj? Čim več imate (brezplačnih vsebin), tem večja je verjetnost, da boste ostali za vselej z njimi.
Televizija je v svoji osnovi tehnologija prejšnjega tisočletja, zastarela, neprilagodljiva. Da, v zadnjih letih smo ji končno zvečali vsaj ločljivost, pa vendar jo še vedno "krasi" ključna težava - linearnost. No, nadgradnje v obliki interaktivne televizije IP in predvsem povezovanje z računalniki omogočajo tudi - nelinearnost.
Osebni računalniki so bili včasih osameli otočki, ki smo jih s programi in podatki hranili prek disket in so med seboj le občasno komunicirali prek zelo počasnih modemov. No, danes je šele internet tisto, kar iz računalnikov sploh naredi zanimive naprave. Posvetili se bomo nasvetom, kako internet pripeljati v vsak kotiček našega domovanja in kako se spoprijeti z modernim internetom, beri Facebookom in Twitterjem.
Novo tisočletje je prineslo nepredstavljiv razvoj mobilnih naprav. Če se nam je na začetku še zdelo čarobno, da smo imeli vsepovsod s sabo telefon, je zadnja leta povsem normalno, da z nami potuje pravi mali računalnik. Pametni telefon je zmes računalnika in mobilnega telefona v eni napravi. Ima izredno dodano vrednost, saj skoraj ni področja, kjer ne bi našel mesta zase.
V času, ko se Mac in iPad zbližujeta, mi pa čakamo na naslednji korak prehoda, operacijski sistem Mountain Lion, ki že trka na vrata, si olajšajmo delo z Applovimi računalniki trenutne generacije. Na naslednjih nekaj straneh se bomo naučili osnov, ki naj bi jih poznal vsak nov lastnik jabolčnega računala. Poglobili bomo znanje z nasveti za znalce, se povezali z Macom v omrežje in oblak, si poenostavili najpogostejša opravila in delovanje sistema prestavili v višjo prestavo.
Če bi danes kdo "z lune" padel v ta naš svet tehnike in zabavne elektronike, bi na podlagi vtisa, ki bi si ga ustvaril ob pomoči medijev in spleta, utegnil pomisliti, da se vse vrti le še okoli pametnih telefonov in tablic. Pa ni tako. Levji delež produktivnosti, pa tudi zabave, še vedno nosijo osebni računalniki in Microsoftova Okna v njih.
Reklamni slogan že zdavnaj propadlega podjetja Coming je v zadnjih letih praktično ponarodel. Kako tudi ne bi, če pa nas z vseh strani obkrožajo zasloni majhnih in velikih diagonal, ki jih odlikuje zelo dober, če ne kar izvrsten prikaz slike v barvah. Tokrat smo se v laboratoriju pustili razvajati sodobnim televizorjem in projektorjem.
Ob televizijskem sprejemniku se pri ljudeh, ki veliko gledamo filme in nanizanke, ponavadi znajdejo večpredstavni podaljški ali pa je televizor priklopljen kar na računalnik. Svojega predstavnika za mesto poleg televizorja ima tudi Apple. Vztrajno pa naprej melje tudi odprtokodna skupnost programske rešitve XBMC, ki je v teh mesecih dosegla enajsto različico.
Da bodo mrtva drevesa nadomestili "piksli", čivkajo že vrabci na sosedovem vrtu. Prehod na elektronsko branje pa se v resnici dogaja v več pasovih z različno hitrostjo, pri čemer smo v Sloveniji na tistem, počasnejšem. Trenutno se je projekta prehoda v elektronsko dobo najresneje lotila največja slovenska tehnična in strokovna knjižnica - CTK.
Pred desetletjem ali dvema računalnik še ni bil pomemben v vzgojni enačbi. Bil je namreč dolgočasna grda "kišta", skrita za pisalno mizo, povezana s tipkovnico, miško in zvezana z metri kablovja. Mišljen je bil za resne stvari in otroci so se o njem praviloma pozanimali šele ob vstopu v šolo ali kasneje, ko so pač dojeli, da so tudi igrice.
V časih, ko moramo biti ves čas na preži, da nam ne pograbijo hlačnega pasu in ga nenapovedano zategnejo za še eno luknjo, je vedno teže biti ljubitelj najnovejših tehnoloških igrač. Fotografija ni nikdar sodila med cenejše konjičke, sploh pa ne v digitalni dobi, ko si težko predstavljamo, da bi nam aparat služil desetletje ali celo več, kot je bilo povsem običajno nekdaj. Ali je res treba zajtrkovati suh kruh in pogreto vodo, da zadostimo želji po dopolnjevanju in nadgradnji fotografske opreme?
Arhiv
Po letih
Po kategorijah
Po avtorjih
