Članki
Vsi članki iz tiskane izdaje Monitorja, razvrščeni padajoče po datumu vnosa. Brskate lahko tudi po rubrikah/kategorijah, kot so zakoličeni v reviji, ali pa se zakopljete v članke priljubljenega avtorja. Ali pa preskočite v arhiv.
Vsi članki iz tiskane izdaje Monitorja, razvrščeni padajoče po datumu vnosa. Brskate lahko tudi po rubrikah/kategorijah, kot so zakoličeni v reviji, ali pa se zakopljete v članke priljubljenega avtorja. Ali pa preskočite v arhiv.
Imam laptop Dell Vostro 1710N, 17-palčni zaslon (še vedno Windows XP Professional), na katerega nameravam priključiti večji monitor. Poizkusil sem s Samsungovim Syncmastrom P2450H, a je slika na njem manj ostra kot na laptopu. Ali je vzrok razlika v ločljivosti med obema, Vostro ima 1440/900, Samsung pa 1920/1080? Ali tiči razlog kje drugje?
Apple še naprej zbližuje namizno in mobilno okolje. Brezplačni Yosemite je velika nadgradnja operacijskega sistema OS X, ki ima en sam cilj: posameznika prepričati, da kljub raznolikim napravam, ki jih vsak dan uporablja, ostane v varnem zavetju znanega okolja. Applovega, seveda.
Na platformi današnjih mobilnih naprav nastaja nova kategorija programskih rešitev, ki utegne zelo vplivati na to, kako bomo uporabljali računalniške in spletne storitve v prihodnosti. Tako imenovane »Digitalne pomočnice« so programi, ki združujejo prepoznavo in sintezo govora, algoritme umetne inteligence, zbirke znanja, spletne iskalnike, podatke iz tipal v mobilnih napravah ter informacije o uporabniku, z njegovimi navadami vred. To so osebne pomočnice v pravem pomenu besede, a v digitalnem svetu.
Obstajajo tablice, ki se prodajajo v supermarketih in obstajajo tablice, ki se cenijo, če parafraziramo znani reklami slogan. Slednje so sicer dražje, vendar tudi v vseh pogledih boljše. Katere so najboljše, pa si lahko preberete na naslednjih straneh.
Na splošno je matematika eden manj priljubljenih predmetov v šolah, čeprav se morda našemu povprečnemu bralcu ne zdi tako. Uporabljanje pravil o vrstnem redu računskih operacij in premetavanje enačb pač nista najbolj zanimivi prostočasni dejavnosti, računalniki pa to obvladajo. Dober razlog, da je hrvaško podjetje Microblink predstavilo aplikacijo, ki zna – reševati enačbe.
Spletni velikan redno preseneča. Zdi se, da mu v boju s tekmeci nikoli ne zmanjka streliva. Redno širi nabor spletnih storitev in mobilnih aplikacij in nas veže nase. Nazadnje je z nabiralnikom Inbox by Gmail obogatil elektronsko pošto, katere predal ima že skoraj vsak zemljan.
Slovenci lahko po novem nakupujemo oziroma uživamo v vsebinah dveh največjih fonotek in videotek na svetu. Google Music in Movies nam ponujata obilje glasbe in filmov po ugodni ceni. Na videz nora ponudba ima žal tudi slabosti.
Kako doma spremljate porabo električne energije? Koliko je porabite? Kako? Poznate svoje navade pri rabi? Na vsa ta vprašanja in še kakšno za povrh precej uspešno odgovori Efergy.
Chromecast je zanimiv Googlov ključek HDMI, ki vsebine z mobilne naprave prenese na večji zaslon družinskega televizorja. Inovativna zasnova, preprosta raba in predvsem nizka cena so ga ustoličili za kralja predvajalnih naprav. Njegovo čarovnijo lahko izvedemo tudi brez njega, potrebujemo le odvečen telefon z operacijskim sistemom Android, ustrezen kabel (HDMI ali MHL) in aplikacijo Cast Receiver.
Zdravje, šport, hujšanje, to so trenutno ključne besede, okoli katerih se vrti zasebno življenje zahodnega sveta. Del tega dogajanja so tudi športne zapestnice, o katerih smo že pisali, in bomo, kot kaže, morali še.
Ponudba grafičnih kartic je iz meseca v mesec pestrejša. A to pravilo žal ne velja za vsa področja računalništva, denimo za kompaktne računalnike. K sreči se tudi za ljubitelje ohišij z majhno prostornino tu in tam najde kakšno presenečenje.
Trenutno mobilno fotografijo najresneje jemljeta dva izdelovalca. Prvi je Apple, ki s svojimi telefoni že od začetka postavlja standarde. Drugi je Nokia, oziroma zdaj – Microsoft.
Gotovo sem vam še kje valja kak star »dvojni kasetar«, glasbena zadevica, ki je bila tako zelo priljubljena v časih presnemavanja glasbe (in računalniških iger). Če ne vaš, pa vaših staršev. Pa veste, da ga lahko zelo enostavno prelevite v moderen brezžični stroj?
Prvi Samsung Galaxy Note je bil telefon, za katerega smo sprva vsi rekli, da je prevelik, nato pa smo se ga navadili. Še več, postal je prodajna uspešnica. Četrta različica ni taka revolucija, prej evolucija.
Enote za merjenje časa so lahko različne. Otroci ga merijo z oddaljenostjo počitnic ali morda večernih risank, računalnikarji z rednimi menjavami operacijskih sistemov, na telefonskem trgu pa se kot »enota« vedno bolj uveljavljajo redni vsakoletni izidi novega iPhona.
Sijalke LED danes najdemo v številnih izdelkih, saj s svojo majhnostjo, nizko porabo energije in dobro svetilnostjo pospešeno nadomeščajo klasične sijalke. Samo vprašanje časa je bilo, kdaj jih bomo ugledali tudi v svetlobno najzahtevnejših elektronskih napravah – projektorjih. Kitajski izdelovalec Optoma je z modelom HD90 že razbil ta mit. Implementacija zagotovo ni bila lahka, saj žarnice projektorjev ob razmeroma majhni velikosti ponujajo izjemno svetilnost, a tudi rezultat sijalk LED je odličen.
Gledano z današnjimi očmi, se zdi skoraj nemogoče, da bi lahko Evropa kdaj narekovala tempo razvoja računalniške industrije. A pred 40 leti je bilo drugače. Celo severnjaki iz Osla so imeli glavno besedo. Izdelovalec računalnikov Norsk Data je veljal za enega najinovativnejših, saj je svetu dal vrsto pomembnih izumov, med drugim celo prvi 32-bitni miniračunalnik, s čimer je drugega (VAX) premagal za danes nepredstavljivih šest let.
Večina prenosnih pametnih naprav svojo lokacijo na zemeljski obli pozna bolje kot njihovi uporabniki. Z iskanjem šibkih signalov satelitov, ki krožijo 20.000 kilometrov nad njimi, in nekaj matematike lahko vsak trenutek na nekaj metrov natančno izračunajo svoj položaj. Globalni sistem pozicioniranja (GPS) že dvajset let omogoča navigacijo praktično kjerkoli na zemeljskem površju in v zraku, za njim pa stoji več tisoč zaposlenih in 400 milijonov dolarjev na leto za vzdrževanje.
Moderni telefoni so čudo tehnike, a je eden njihovih najbolj dovršenih delov pogosto po krivici prezrt. Steklena prevleka na zaslonu je s svojo pravilno prozornostjo neopazna in nase kričeče opozori šele, ko se pri padcu na njej naredi znameniti pajčevinasti vzorec, lastnik pa dobi masten račun s servisa. V resnici je natančna tehnika izdelave stekla ena najbolj varovanih skrivnosti, nadomestiti pa jo želijo kar s kristali.
Ko je državna blagajna prazna, je dobrodošla vsaka zamisel, kako jo napolniti. Na Madžarskem so nedavno državne oblasti poskusile uvesti davek na internetni promet, ki bi dodatno obdavčil ponudnike storitev, posledično pa končne uporabnike. Ni jim uspelo. V Španiji želijo dodatno obdavčiti agregatorje novic pod pretvezo zaščite avtorskih pravic. Celo v ZDA menda pripravljajo zakon, ki bo uvedel davek na prodajo prek interneta, ki bi zveznim državam navrgel dodatnih 25 milijard dolarjev na leto. Čeprav se takim ukrepom povsod upirajo tako različne interesne skupnosti kot širša javnost, se zdi skoraj neizbežno, da bodo države prej ali slej spremenile pravila internetne rabe. Ker drugače pač ne znajo.
Microsoft skuša z novo različico operacijskega sistema nadoknaditi zamujeno z okoljem Windows 8. V dobi mobilnih naprav potrebuje močnejše orodje, ki bo poenotilo vse dosedanje platforme in obenem vlilo nov up namiznim računalnikom in prenosnikom. Tehnični predogled, ki smo ga preizkusili, je namenjen predvsem uporabnikom zadnjih. Četudi naj bi končna različica izšla šele poleti, trenutna koda ne razočara. Prav nasprotno, morda bomo priča najboljši različici Oken doslej.
Doba pametnih telefonov se je začela s prvim iPhonom, ki je postavil temelje uporabniškim vmesnikom z zaslonom na dotik. Seveda so bile takšne naprave na voljo že prej, a Apple je takšno upravljanje programske opreme sestavil v tako privlačno celoto, da je ta postala samoumevna.
Pametni telefoni so, nekako z nastankom prvega iPhona, postali tudi statusni simbol. Če smo nekoč menili, da nihče ne bo kupil telefona, ki bo stal 500 evrov, se danes brez težav prodajajo taki, ki stanejo 700, 800 in celo več evrov. Seveda gre za vrhunske modele, nas pa je zanimalo, kateri izmed njih je tudi v resnici najboljši.
Alfa in omega urejevanja besedil, Microsoftov Word, je danes sinonim za vsakdanje računalniško opravilo. Nakup paketa Office je pogosto nuja. Podjetje iz Redmonda se naše potrebe zaveda, zato na Pisarno lepi zgolj cene z visokimi številkami. Neupravičeno, bi rekli naslednji trije tekmeci, ki podobne storitve ponujajo povsem zastonj.
Apple je na veselico z oblaki za shranjevanje podatkov zamudil. Njegov iCloud je res na voljo že tri leta in je uporabnikom Applovih naprav odlično služil, a je imel svoje omejitve.
Samsung in finska Nokia sta družno nastopila z zemljevidi za lastnike naprav, ki jih poganja operacijski sistem Android. Priljubljena, brezplačna navigacija z drugih operacijskih sistemov tako končno vstopa v svet Googlovega Androida.
Brskalnik Chrome je tako razširljiv, da so v Googlu iz njega razvili cel operacijski sistem. Slednjemu so poleg številnih dodatkov in aplikacij razvijalci nedavno dodali zmožnost poganjanja mobilnih aplikacij iz operacijskega sistema Android. Začetna bera programov je skromna in hkrati omejena na naprave s sistemom Chrome OS. Zakaj ne bi nabora androidnih aplikacij razširili sami in odpravili omejitev, ki izloča druge uporabnike Googlovega spletnega brskalnika?
Google je oktobra končno predstavil nove naprave s svežo različico Androida 5, uradno imenovano tudi Lizika (Lollipop). Na novi napravi Nexus 6 in Nexus 9 moramo še čakati, je pa že na voljo sistemski posnetek za napravi Nexus 5 in Nexus 7 (2013), predvsem v pomoč razvijalcem, a uporaben tudi za druge.
Gledanje televizije na poti je danes stalnica. Poplava tablic in mobilnih telefonov je naredila svoje, zato se nam le redko zgodi, da zamudimo najljubšo oddajo ali prenos težko pričakovanega športnega dogodka. Izpad televizijskega fiksa največkrat povzroči odsotnost interneta. V uredništvo je prispel majhen košček plastike, ki reši tudi to težavo.
Ko mi je oče pred dvajsetimi leti še kot tretješolčku razkril, da se pod takrat zverinskim procesorjem Pentium 100 skriva več kot tri milijone tranzistorjev, sem ga odprtih ust debelo pogledal. Prvič zato, ker nisem vedel, kaj naj bi bil tranzistor, in, drugič – kako naj bi jih stlačili na vsega 5 kvadratnih centimetrov veliko kvadratno ploščico. Dvajset let kasneje se le redko čemu čudim, še najmanj tehniki. Tokrat pa me je presenetila NVidia z novo serijo grafičnih kartic Geforce GTX 900, saj je kljub praktično nespremenjeni proizvodni liniji skoraj dvakrat učinkovitejša.
Arhiv
Po letih
Po kategorijah
Po avtorjih