Kljub dobremu stanju s pokritostjo z mobilnim signalom se še vedno najdejo temne lise, kjer signala ni, oziroma je prešibak, da bi nam res koristil. To se še hitreje zgodi s podatkovnim prenosom, ki ima še nekoliko slabši domet. Rešitev? Dodatne dostopne točke 3G, ki jih namestimo v svoji bližini.
Kot kaže, se odnosi med ZDA in drugimi državami po svetu, tudi EU, krhajo zaradi odvisnosti od komunikacijskih poti in storitev v oblaku. Afera, povezana z agencijo NSA, je razkrila, da imajo Američani presenetljivo velik nadzor nad svetovnimi internetnimi komunikacijami, tudi kadar te ne potekajo s storitvami ali točkami v ZDA. EU zato vse glasneje govori o nekoliko bolj ograjenem območju komunikacij, kjer bi podatkovni promet ostal le znotraj članic. To je že povzročilo oster odziv ameriške trgovinske agencije USTR, ki se sklicuje na neupravičeno izključevanje ameriških ponudnikov storitev. To je najbrž dokaz, da so zadeli v bistvo. Svet morda le ne bo kar tako dovolil, da mu v internetni dobi tempo narekujejo ZDA.
Operacijski sistemi ponavadi doživijo večje spremembe ob izidu prelomnih različic, ki jih razvijajo po več let. To tradicijo je postavil na glavo Android, saj se je v svoji kratki zgodovini tako spremenil, da prva različica z aktualno nima prav veliko skupnega.
Ko v brskalniku vtipkate naslov japonske spletne strani, se ta čez slabo sekundo odpre. V tem času so podatkovni paketki prepotovali večji del celinske Evrope, dno Sredozemskega morja, Rdeče morje in pod Indijskim oceanom do Pacifika na Japonsko. In nazaj. Ali pa so ubrali pot v nasprotno smer, prek Atlantika, čez ZDA in Pacifik. Povezljivost vseh naseljenih kontinentov zagotavlja zapleten sistem slabih 300 podmorskih kablov v skupni dolžini prek 800.000 kilometrov.
Roboti so med vsemi tehnologijami tista, ki v ljudeh še vedno vzbuja največ domišljije, ob tem pa tudi zelo različna čustva, od navdušenja, do strahu. Po drugi strani so najbolj nazoren dokaz, kaj lahko ustvarita človeški um in znanje. V sebi združujejo ogromno naprednih tehnologij, od mehanike do računalništva, že danes pa jih srečamo kot nepogrešljive pomočnike na zelo različnih področjih rabe. Vse bolj tudi v domačem okolju. Za razliko od računalništva smo tu šele na začetkih razvoja in z obeti, da to postane to najpomembnejša tehnologija današnje dobe.
Številni uporabniki zmotno menijo, da so procesorji v mobilnih napravah podobno zmogljivi kot tisti v osebnih računalnikih. Toda še zdaleč ni tako, saj so zaradi potrebe po varčevanju električne energije tudi zmogljivosti znatno nižje.
Da je prav vsak procesor mogoče gnati višje od delovnih taktov, ki mu jih je namenil izdelovalec, ni nobena skrivnost. Zato smo preverili, koliko rezerve pravzaprav premorejo sodobni procesorji. Z nekaj potrpljenja namreč iz njih lahko iztisnemo še marsikateri atom zmogljivosti.
Dobrega računalniškega sistema ne zagotavlja le hiter procesor, temveč zanj poskrbi predvsem osnovna plošča. Nanjo namreč vgradimo in povežemo vse komponente, zato pri nakupu t. i. temeljnega kamna sistema ne gre pretirano varčevati. Sodobne osnovne plošče postajajo prava umetniška dela, zato nas ne preseneča, da cene nekaterih primerkov presegajo cene samih procesorjev.
Da so procesorji za osebne računalnike danes (in že od nekdaj) razdeljeni na dva tabora, verjetno ni treba posebej razlagati. Intelu pripada daleč največji del pogače, preostalo je zapolnilo podjetje AMD.
Procesorji so navadno tista računalniška komponenta, okoli katere se uporabniki dlje časa odločamo, ko gre za nakup novega računalniškega sistema. Upravičeno? Da in ne, odvisno pač od samega uporabnika in njegovih potreb. V zadnjih letih je razvoj procesorjev tako zelo napredoval, da preprosto ne moremo več govoriti o ozkem grlu, saj je večina procesorjev v zglednem času kos praktično vsaki nalogi in tako večino svojega življenja preživijo v mirovanju in čakanju na ukaze uporabnika.
Luka Zebec že dobri dve leti vodi medijski center MMC, ki ponuja storitve in vsebine RTV Slovenija za nove medije, med drugim tudi spletni portal www.rtvslo.si. Ker te dveri počasi postajajo pomemben vir informacij za velik del gledalcev, smo se z njim pogovarjali o zasnovi takega medija, pa o juriših, kot so bile minule olimpijske igre, ki so pomenile nekakšen stresni test za malo redakcijo. Ta je doslej – kljub lepim dosežkom – v lastni hiši veljala za bolj »trinajsto prase«.
V tej rubriki navadno pišemo o podjetjih, ki so v večdesetletni zgodovini nanizala nekaj velikih vzponov in spektakularnih padcev. V dobi interneta pa se zdi, da se te stvari dogajajo čedalje hitreje in intenzivneje. Mt.Gox se je v manj kot štirih letih iz neznanega podjetja povzpel do največje borze z bitcoini in prejšnji mesec neslavno končal v prisilni poravnavi, ki bo njegove stranke stala pol milijarde dolarjev.
Podjetje Amebis iz Kamnika, ki ga dobro poznamo po Besani, prevajalniku Presis, elektronskih slovarjih Knjižne police in drugih jezikovnih tehnologijah za slovenščino, napoveduje novo orodje za samodejno učenje iz besedil, ki sliši na ime Piflar. Pravzaprav ne gre za novo jezikovno orodje, temveč za pripomoček, ki naj bi uporabniku pomagal pridobivati znanje iz morja besedilnih podatkov, s katerim smo vsak dan obdani. Piflarja naj bi se uporabljalo predvsem v okviru različnih aplikacij, ki ponujajo odgovarjanje na vprašanja ob pomoči zbirke znanja, za namene pričujočega prispevka pa smo ga preizkusili in se o njem pogovorili z glavnim razvijalcem, Petrom Holozanom.
Čeprav se redno pritožujemo, da se pri tiskalnikih bolj malo dogaja, se podjetja očitno kljub vsemu ukvarjajo tudi z razvojem. Prejšnji mesec smo tako pisali o brizgalniku, ki tiska po sto strani na minuto, tokrat pa bomo predstavili Toshibino napravo, ki zna papir očistiti natisnjenega.
O tem, da je leto 2014 leto mobilnosti, po sejmu Mobile World Congress ne dvomi nihče več. Izjemen vzpon sejma, takos stališča razstavljavcev kot števila in profila obiskovalcev, priča o tem, da je industrija telekomunikacij dosegla svoj dolgoletni cilj – postala je globalno vsenavzoča in nepogrešljiv del našega vsakdana. Izjemen zalet želijo podjetja v tej panogi izkoristiti še za promocijo novih življenjskih slogov, kakopak podprtih s kopico mobilnih naprav, pogosto označenih tudi kot posameznikovi najboljši digitalni pomočniki.
Vizija elektronske denarne enote, ki ne bi imela matične države oziroma klasične banke, je eno, resnica pa drugo. Bitcoin je postal tako rekoč čez noč uspešnica, z ambicijo, da bi postal prevladujoče svetovno (elektronsko) plačilno, pa tudi naložbeno sredstvo. Toda po zlomu borzne hiše Mt.Gox se je marsikdo zgrozil, kako naivno in preveč poenostavljeno posredniki ravnajo s tujim denarjem. Z neustreznimi tehničnimi zaščitami, brez zavarovanj poslovanja itd. Predvsem pa pri tem nihče ni obvezan, da bi jih nadziral. Izpuhtelo je skoraj za pol milijarde dolarjev bitcoinov. Čeprav zagovorniki trdijo, da je Mt.Gox eno, bitcoin pa drugo, zgodbe z drugih borz elektronskega denarja tega ne potrjujejo. Tako Bitstamp, Flexcoin kot Blockchain so v samo nekaj dneh doživeli nepojasnjene izpade, ki nedvomno ne vlivajo zaupanja v denarno enoto. Mar je zgolj prezgodaj za tak korak ali pa so v ozadju mračne sile, ki si na vse kriplje prizadevajo, da bitcoinu ne bi uspelo?
Po namembnosti sta si oba dva tiskalnika približno enaka. Je manjša razlika v ceni (140 evrov za 4625 in 95 evrov za 2645), a je razlika tudi v ceni izpisa, ker ima dražji model cenejši izpis. Cena črno-bele strani je pri modelu 4625 en cent, pri modelu 2645 pa tri cente. Če bi tiskali samo črno-belo, bi se pri približno dva tisoč straneh razlika med tiskalnikoma izenačila – pri barvnih izpisih je ta razlika še nekoliko večja. Dražji model je sicer tudi malenkost hitrejši, vgrajeno ima še povezavo WiFi, kar pomeni, da lahko nanj tiskamo s tablic (iPad, android tablice) in pametnih telefonov (iPhone, Android).
Napredek v računalniških tehnologijah odpira povsem nove, doslej neslutene možnosti rabe v sodobnih avtomobilih. Računalniki v vozilih danes skrbijo za zabavo, informiranje, varnost, jutri pa bodo, kot kaže, celo samodejno vozili namesto nas. Zato najbrž ni presenetljivo, da se na pohod v avtomobile podaja celotna računalniška industrija, z Googlom, Applom in Microsoftom na čelu. S platformami, ki jih že poznamo z mobilnih naprav. Toda ob številnih prednostih se porajajo tudi nekateri dvomi, morda celo strahovi. A to najbrž ne bo zaustavilo nadaljnjega razvoja, ki obljublja pravcato revolucijo v avtomobilizmu.
Čari »širokih« posnetkov (panoramskih fotografij) so bili včasih pridržani za junake z močnimi računalniki in dobrimi živci. Danes, ko v ročnih računalnikih (nekateri jim še vedno pravijo »telefon«) najdemo večjedrne procesorje in spodobne fotoaparate, pa je izdelava panoramskih slik dostopna vsakomur.
Na lanskem preizkusu poceni pametnih telefonov smo preizkušali le tiste z Googlovim operacijskim sistemom. Tokrat se je androidni falangi pridružil še par Nokiinih Lumij, Applovih naprav pa, pričakovano, ni na spregled.
Prodaja pametnih telefonov je končno presegla prodajo »neumnih«, beremo. To ne čudi, saj zmorejo veliko več, po zaslugi vedno hujše konkurence z vzhoda pa si jih lahko omislimo že po dokaj zmerni ceni.
Računalnikarji z lastnimi družinami se bodo še spomnili imena Iomega. Ne nazadnje gre za podjetje, ki ga večina sveta pozna po zgolj enem, a zelo uspešnem izdelku. Na Zip drive je konec 90. let prejšnjega stoletja prisegala celotna industrija, Iomega, ki je do danes zamenjala že dva lastnika, pa odtlej ni splavila niti enega res »prebojnega« izdelka. Njeno poslovno pot resnično natančno opiše že ime rubrike, postavljeno v množino, torej vzponi in padci.
Kaj lahko pričakujemo letošnje in prihodnje leto? Bodo nove procesorske arhitekture bistveno hitrejše? Bo vsa pohitritev temeljila predvsem na veliko večjih pomnilnikih in dodanih procesorskih jedrih? Se lahko delovni takt sploh še kaj poveča? Bo grafični procesor postal obvezni del glavnega procesorja, ki bo obenem še enako zmogljiv kakor kak superračunalnik iz devetdesetih let preteklega stoletja?
Področje tiskalnikov je vsekakor med manj zanimivimi, ki jih pokrivamo v Monitorju. Sprememb oziroma novosti je v zadnjih deset in več letih zelo malo. To pa še ne pomeni, da izdelovalci teh naprav ne razvijajo naprej. V Brotherju so nam predstavili nov brizgalni (!) tiskalnik, ki zmore hitrost sto strani na minuto.
Samsung je na svojem rednem letnem forumu v španski Malagi evropskim novinarjem prikazal izdelke, ki naj bi zaznamovali letošnje leto.
Če lahko verjamemo prodajnim podatkom in napovedim, bo letošnje leto zaznamovala še ena nova kategorija izdelkov – pametne zapestnice. Ti pripomočki so namenjeni ljubiteljem športa, za zbiranje zanimivih podatkov o dosežkih in napredku, pa tudi tistim, ki potrebujejo nekaj spodbude za več gibanja in boljše zdravje. Napredek na področju tipal skupaj z najnovejšimi dosežki mobilnih tehnologij omogoča zbiranje osupljive količine podatkov – od merjenja utripa, zaznavanja vsakega giba do analize spanja. Nenehno. Izdelovalcem je uspelo najti eno tistih šibkih točk skoraj vsakega potrošnika. Le kdo ne bi vložil nekaj v svoje zdravje? Prihod bo zato sunkovit – nekaj več kot 2 milijona izdelkov lani, 8 milijonov letos, 23 milijonov naslednje leto in 45 milijonov leta 2017. Morda še več kot to.
V članku nisem nikjer zaničeval uporabnikov, ki pri vstopnih aparatih gledajo predvsem na ceno – to se mi zdi povsem normalno, tudi sam večkrat priporočam vstopni DSLR (ta hip Nikonov D3200, recimo). Povsem jasno mi je, da si glavnina uporabnikov želi najboljše razmerje med (potencialno) kakovostjo slike in ceno – to ponujajo ravno vstopni DSLRji. Če dobiš zraven še kak objektiv in torbo, še toliko bolje. V članku sem želel (no, se mi zdi, da tudi sem) opisati razloge, zaradi katerih po mojem mnenju brezzrcalni aparati enostavno niso dobili resnejšega pogona. Če povzamem – v nizkem segmentu zaradi cene in mnenja uporabnikov, da so zaradi videza zmogljivejši od brezzrcalnih aparatov (sem bi lahko vključil tudi kake ultrazume in podobno). Torej bi lahko bil brezzrcalni model enako dober, a bi se slabše prodajal tako zaradi cene kot zaradi ugleda DSLRjev in njih izdelovalcev. Počasi pa jim uspeva v višjih segmentih, kjer je kar nekaj uporabnikov, ki se jim teža profesionalne opreme Nikona ali Canona zdi pretežka glede na to, kaj ponuja, in so preklopili na brezzrcalne aparate Sonyja, Panasonica in Olympusa. Razumem, da vi niste med njimi, tudi večina profesionalnih fotografov ne. A rdeča nit članka je to, da če bo brezzrcalnim aparatom uspelo, se bo to začelo pri zahtevnih uporabnikih. Sicer pa sem sam že pri tretjem DSLRju, zraven imam pa še nekaj klasičnih SLRjev (no, pa tudi kak analogni rangefinder se najde, med drugim). V rokah sem držal in seveda slikal s praktično vsakim fotoaparatom, ki je bil izdelan v zadnjih letih, od najcenejših žepnih modelov pa do najdražjih DSLRjev (aparatov srednjega formata pa le analognih, do digitalnih Hasselbladov še nisem prišel). Natanko vem, čemu imajo tisti, ki pokrivajo šport, svoje D4ke (ali 1Djke) in 200+-milimetrske objektive. Obenem tudi razumem, zakaj je legendarni plezalec, hribolazec in fotograf Galen Rowell rad poudarjal lahko in enostavno opremo. Za to, kar počnem sam, in za kar nas največkrat sprašujejo bralci revije, nas je več na strani lažje in manjše opreme. V zadnjih letih, odkar pišem za Monitor, se vedno bolj zavedam, da absolutnih odgovorov ni. Za vsako napravo se najde uporabnik, za vsakega uporabnika naprava. Skušamo vse tehnične novosti opisati tako, da se lahko naši bralci laže odločijo, kaj je zanje in kaj ni. Obenem pa pišemo tudi o industriji, o tem, v katere smeri bi lahko krenila in zakaj.
V zadnjih dveh letih smo na področju brizgalnikov po nekaj let mrtvila le prišli do zanimivejših sprememb. Te bi lahko spet spodbudile malo večje zanimanje za te naprave.
Tiskalniki verjetno niso najbolj zanimiva tehnologija na tem svetu. Kljub temu jih, predvsem v podjetjih, še vedno zelo veliko uporabljamo, svoje mesto pa si vzdržujejo tudi v domačem okolju.
Danes je Lotus Software družba v lastništvu velikana IBM, ki mu je pred desetletji »grenila življenje«. Prav Lotus Development Corporation, kot se je podjetje prvotno imenovalo, je bila ena izmed redkih razvijalskih hiš, ki je razumela potrebe poslovnih uporabnikov po intuitivnejši rabi računalnikov in izmenjavi podatkov.
Arhiv
Po letih
Po kategorijah
Po avtorjih
